Napovedi o močnejših spomladanskih ali jesenskih deževjih ne vzbujajo strahu samo občanom na jugozahodnem delu Ljubljane, temveč tudi prebivalcem prestolnice, ki stanujejo na območju med Ižansko, Jurčkovo in Peruzzijevo cesto ter južno obvoznico. V preteklosti je bilo to območje namreč že poplavljeno, tamkajšnji stanovalec pa nas je opozoril, da so struge potokov in obcestni jarki povsem zaraščeni, kar pomeni, da bi jih lahko že novo večje deževje ogrozilo.
Stanovalec iz Ilovice je dejal, da s sosedi večkrat pišejo na pobude občanov in ljubljansko mestno občino prosijo za ukrepanje, da bi preprečili morebitne poplave. A na občini jim odgovarjajo, da je skrb za čiščenje v pristojnosti ministrstva za okolje oziroma agencije za vode. »Mene ne zanima, kdo bo izvedel čiščenje, meni je le pomembno, da se izvede, da bomo varni pred poplavami,« je zatrdil stanovalec. Da bi poskusili razvozlati, čigava pristojnost je skrb za te vodotoke in kanale, smo se obrnili tako direkcijo za vode kot tudi na prestolnico.
Delo direkcije diktira proračun
Na direkciji za vode so poudarili, da vodotoka Galjevec 1 in Galjevec 2 čistijo vsako leto, drugih protipoplavnih ukrepov na tem območju pa v zadnjih letih niso opravljali. Da je čiščenje teh dveh pomembnejših kanalov dejansko naloga države, je potrdil tudi vodja ljubljanskega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus.
Problematično je torej vprašanje, kdo naj bi čistil manjše kanale in jarke, ki odvečno vodo prek Galjevca prenesejo do Ljubljanice. Kus je razložil, da so v preteklosti za te kanale skrbeli lastniki zemljišč, »ker je to delo delno financiralo ministrstvo za kmetijstvo«. Kanale ob ulicah ali ob cestah pa čisti občina, je dejal Kus.
Po podatkih direkcije za vode država v sklopu javne službe v okviru razpoložljivih sredstev načeloma vzdržuje jarke Požar 1, 2 in 3, Lahov štradon, jarek ob Mihovem štradonu, jarek ob Ilovškem štradonu in jarek pri Mostarju. »Za leto 2017 imamo v planu vzdrževalna dela na jarku ob Ilovškem štradonu,« so povedali na direkciji, a hkrati poudarili, da so ti posegi odvisni od zadostnih sredstev. Poudarili pa so še, da zakon o vodah košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih določenih vodotokov nalaga tudi lastnikom zemljišč ob teh vodotokih. To velja za vodotoke, ki jih zakon uvršča med vodotoke drugega reda, in v to kategorijo sodijo vsi vodotoki na območju Ilovice, so poudarili na direkciji.
Kus pogreša aktivno delo države
Kus je bil kritičen do načina, kako država dejansko vzdržuje vodotoke, za katere je nesporno zadolžena. Priznal je, da na občini »nismo zadovoljni z obsegom in pogostostjo tega vzdrževanja. Kljub nenehnemu opozarjanju pristojnih državnih služb, kot so ministrstvo za okolje in prostor ter direkcija za vode, rezultatov še ni«.
Na ljubljanski občini so bili očitno tako siti čakanja, da država opravi svoje delo, da so se namesto nje sami lotili uresničevanja nekaterih nalog. »Nazadnje smo financirali čiščenje pritoka Pržanca v Kosezah, Malega grabna in Curnovca. Prav tako sami financiramo gradnjo zadrževalnika na Brdnikovi, ne glede na to, da je vodotok Glinščica v državni pristojnosti. Izvaja se čiščenje kanalov (Požar) na območju Ilovice,« je naštel Kus in poudaril, da bi vse navedene vodotoke morala v resnici urejati država.
