Med pacienti, ki v slovenskih bolnišnicah trenutno ležijo zaradi virusnih okužb dihal in gripe, prevladujejo starejši in ljudje, ki imajo že sicer zdravstvene težave. A včasih se hudo zaplete tudi pri mladih in zdravih. Dr. Franc Strle z Infekcijske klinike UKC Ljubljana je spomnil na lansko reševanje življenja deklice Viktorije, ki se je rodila štiri mesece prezgodaj, in njene mame. Ta je v nosečnosti zbolela za gripo, ki je pripeljala do odpovedi pljuč, v tednih pred porodom in tudi med njim pa je bila zato priključena na zunajtelesni krvni obtok. Končalo se je srečno, Viktorijina mama pa je lani jeseni tudi javno spregovorila o svoji izkušnji.
Včasih ne morejo pomagati
Zapleti, do katerih pripelje okužba z gripo, pa so včasih tudi usodni. Strle se posebej spominja fanta v zgodnjih dvajsetih, ki se mu je doma ob vse višji vročini tako zavrtelo, da je padel. »V bolnišnici smo videli, da zelo pospešeno diha, krvni tlak pa mu je padal. Po sprejemu v intenzivno enoto se je pokazalo obsežno zasenčenje na pljučih. Kljub umetnem predihavanju z aparatom je bilo v njegovi krvi še vedno premalo kisika. Poskusili so z zunajtelesno oksigenacijo, a ni šlo na bolje. Fant je umrl.« Vsako leto zaradi gripe umre tudi kakšen posameznik, ki je bil še do nedavna povsem zdrav, pravi Strle.
Pri mnogih starejših, ki imajo že tako zdravstvene težave, je lahko gripa nasprotno le kaplja čez rob. Starejši so med tistimi, ki jim stroka cepljenje še posebej priporoča. Učinkovitost cepiva proti gripi je pri njih sicer manjša kot pri mladih in zdravih ljudeh, je spomnil Strle. Nekateri starostniki lahko tako zbolijo kljub cepljenju: »A tudi če zbolijo, ima pri cepljenih gripa praviloma blažji potek.«
Čeprav je zanje posebej priporočljivo, morajo kronični bolniki in starejši za cepljenje v slovenskem javnem zdravstvu seči v žep (stane jih sedem evrov, druge pa 12 evrov). Tudi to, da je delež cepljenih proti gripi med starejšimi od 65 let sicer zelo nizek in se iz leta v leto še znižuje, doslej ni bil zadosten argument za odpravo teh plačil. Če je bilo še pred dobrim desetletjem cepljenih okoli 30 odstotkov ljudi v Sloveniji, ki so stari 65 let in več, je v zadnjih letih le še vsak deseti v tej starostni skupini. V državah EU23 se je leta 2014 sicer v povprečju cepila slaba polovica starejših, je pokazala nedavna primerjava OECD, v Veliki Britaniji pa kar sedem od desetih.
Po Strletovi oceni bi bilo treba ljudi še bolj zavzeto ozaveščati o gripi in možnosti zaščite – tudi tako, da bi se čim bolj dosledno cepili zaposleni v zdravstvu. Pacientom bi se morali čim bolj prilagoditi tudi pri urnikih cepljenja: »Če je cepljenje proti gripi prioriteta, je treba narediti vse, da ga ljudem res omogočijo. Nič ne pride samo od sebe.« Navsezadnje bi se višja precepljenost proti gripi Sloveniji obrestovala tudi tako, da bi bolnišnično zdravljenje zaradi zapletov potrebovalo manj ljudi, ugotavlja Strle.
Majhno zaupanje v institucije, veliko v družinske zdravnike
Posebnost letošnjega leta je nekoliko zgoden začetek obolevanja za gripo, je pojasnila dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vseeno je cepljenje še vedno smiselno, je dodala, na voljo pa je pri osebnih zdravnikih in območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Zakaj se za tovrstno zaščito odloči tako malo ljudi? Precepljenost proti gripi je v Sloveniji izrazito upadala po pandemski gripi leta 2009, opaža Grgič-Vitkova. »Morda so imeli ljudje tudi občutek, da zadnje sezone gripe ni bila tako huda in da zaradi nje ni kaj dosti smrti. A umrljivost se v času gripe poveča vsako leto.« Podatka, za koliko ljudi je bila ta okužba usodna, v Sloveniji sicer ni. V mnogih primerih, ko je bolnik umrl po zapletih, namreč ni zabeležena kot vzrok smrti.
»Mnogi ne vedo, da je lahko gripa zelo težka bolezen. Poleg tega je v Sloveniji zaupanje v priporočila institucij nižje kot v nekaterih drugih državah,« meni Grgič-Vitkova. Po njenem bi bilo smiselno, da bi družinski zdravniki, ki pa jim slovenski pacienti zelo zaupajo, sami stopili v stik z ljudmi iz posebej ranljivih skupin in jim pojasnili, zakaj bi bilo cepljenje zanje dobro. Razmisliti pa bi bilo treba tudi o možnosti, da bi bilo cepljenje za starejše in kronične bolnike brezplačno.
