V nasprotju z virusom aviarne influence oziroma ptičje gripe H5N1, ki se je z vodnih ptic in domače perutnine pred desetletjem širil tudi na ljudi, naj bi virus H5N8 za človeka pomenil nizko tveganje. Tako vsaj ocenjuje Evropska agencija za varnost hrane, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je že sredi lanskega novembra evropske države pozvala, naj bodo previdne, saj še ni mogoče napovedati, ali se bo virus, ki se med pticami zelo hitro širi, prenesel tudi na ljudi.
Za del Slovenije veljajo strogi ukrepi
Leta 2006, ko so veterinarji odkrili prvi primer ptičje gripe pri poginulem labodu na območju Maribora, je bila Slovenija poleg Grčije in Italije tretja država v Evropski uniji, ki jo je zajela ta virusna bolezen. Tokrat je med zadnjimi, saj se že od lanske jeseni intenzivno pojavlja domala po vsej Evropi. Doslej jo je prijavilo dvajset evropskih držav, tudi vse naše sosede (Avstrija, Italija, Madžarska in Hrvaška). Razen Švice in Irske, ki sta bolezen za zdaj potrdili le pri prostoživečih pticah, so jo druge države odkrile tudi pri perutnini oziroma pri pticah v ujetništvu.
Leta 2006 so pri nas odkrili 48 divjih ptic, okuženih s človeku nevarnim virusom H5N1. Od takrat je bil v Sloveniji mir pred virusom aviarne influence, zaradi njenega vnovičnega izbruha pa znova veljajo preventivni ukrepi. Ker se bolezen s prostoživečih ptic prenaša na perutnino in ptice v ujetništvu, je državno središče za nadzor bolezni na območjih, kjer prezimuje največ divjih ptic (Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto), odredilo, da morajo imeti rejci perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da ne pride v stik s prostoživečimi pticami. Omenjeni ukrep velja tudi za ekološko rejo, čeprav morajo biti živali v tem primeru na prostem. Če bodo ukrepi veljali največ tri mesece, rejci ekološkega statusa ne bodo izgubili, v nasprotnem bodo ostali brez njega. V Sloveniji na leto zredimo okoli 40 milijonov kljunov perutnine.
Hujše so zime na severu, več labodov je pri nas
Pristojni tudi za preostalo Slovenijo svetujejo, naj imajo rejci perutnino zaprto oziroma naj jo vsaj krmijo in napajajo v zaprtih prostorih, da ne bi prostoživeče ptice prišle v stik s hrano in vodo. Prepovedali so tudi krmljenje vodnih ptic, s čimer želijo preprečiti njihovo preveliko gostoto na posameznem območju, saj to poveča nevarnost širjenja virusa. Ta se lahko z vodnih ptic na perutnino prenese tudi z okuženo obutvijo in obleko, opozarjajo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Pred enajstimi leti je bilo največ okuženih ptic na območju Maribora. Na Dravi je leta 2006 prezimovala skoraj polovica vseh labodov. Letos so ti enakomerneje razporejeni po vsej državi. Tomaž Jančar, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic, pravi, da po ocenah iz leta 2014 v Sloveniji stalno gnezdi od 80 do 100 parov labodov grbcev, pozimi pa se njihovo število precej poveča, saj k nam priletijo tudi ptice s severa Evrope. Zimsko število labodov v Sloveniji tako precej niha. Odvisno je od tega, kako hude zime so na severu: hujše so, več jih je pri nas. Jančar pravi, da ptičje gripe na populacijo vodnih ptic nimajo tolikšnega vpliva, kot ga ima narava sama. »V Sloveniji na leto umre okoli 30 milijonov ptičev, približno toliko se jih tudi izvali. Večina jih pogine v prvem letu življenja, ko so najmanj izkušeni. To velja tudi za labode,« pravi ornitolog in dodaja, da do okužbe s ptičjo gripo pride tam, kjer je gostota ptičev največja. Ker se v zimskem času ne premikajo daleč in ker so razpršeni po Sloveniji, jim ptičja gripa ne more narediti velike sile. Nekaj osebkov lahko pogine, vendar to na populacijo nima velikega vpliva,« ocenjuje Jančar.
