Ni čisto jasno, kakšen premislek je vodil Belo hišo, da je včeraj pred mikrofon poslala zunanjega ministra Johna Kerryja, ki je potem v 70-minutnem ostrem govoru obtožil Izrael sistematičnega spodkopavanja politike dveh držav z gradnjo naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Morda je želela odhajajoča administracija Baracka Obame zadnjič povedati, kaj si je ves čas mislila o politiki izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, s katerim sta si z Obamo že dlje časa v laseh. A govor je izpadel tudi kot lep povzetek Obamovih osemletnih neuspehov ali kar pasivnosti pri iskanju rešitve za bližnjevzhodno vprašanje.
Odnosi med ZDA in Izraelom so na najnižji točki v desetletjih, tik pred menjavo v Beli hiši pa so padli še stopnico nižje. ZDA v petek v varnostnem svetu OZN v nasprotju s prejšnjo prakso niso z grožnjo veta preprečile sprejetja resolucije, ki obsoja izraelsko politiko naselbin. V Tel Avivu so besni, kličejo tudi v prestolnice držav, ki so resolucijo podprle. Netanjahu je sodeč po pisanju Guardiana pred glasovanjem grozil nekaterim državam, denimo Novi Zelandiji. A vendarle je resolucija imela določen učinek, saj so v Izraelu ustavili odločanje o gradnji novih petsto hiš na zasedenih ozemljih.
Trump: Izrael, zdrži še 23 dni
Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je v sporu med vlado svoje države in Izraela postavil na stran slednje. V Tel Aviv je sporočil, naj zdržijo še teh 23 dni, kolikor jih je včeraj bilo do njegove prisege. »Izrael je imel v Združenih državah velikega prijatelja, pa ga nima več. Začetek konca je bil obupen dogovor z Iranom, zdaj pa še to (OZN)! Ostani močan, Izrael, 20. januar se hitro približuje,« je zapisal Trump na twitterju in zrušil še eno nepisano pravilo, da se še ne zapriseženi predsednik javno ne postavlja na stran tujih vlad.
A to ni edini navzkrižni ogenj, v katerem se je na Bližnjem vzhodu znašel Obama. Po njegovi vladi so udarili tudi v Ankari in Rusiji. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan trdi, da ima dokaze, da je koalicija pod vodstvom ZDA v Siriji podpirala Islamsko državo, medtem ko Rusija trdi, da želi Obama otežiti delo Trumpovi administraciji s tem, da zapleta položaj v Siriji. To naj bi počel z odločitvijo, da omogoči dobavo ročnih protiletalskih raketometov upornikom, s katerimi bi lahko streljali tudi na ruska letala. Obamova vlada je na obtožbe o podpori Islamski državi odvrnila z besedo: »Smešno.«
Rusija in Turčija pa iščeta premirje za Sirijo. Zdi se, da zdaj, ko imata okrepljen vpliv, hitita, še preden se Trump dobro znajde v predsedniških nalogah. Dosegli naj bi že pogovore med sirskim režimom in nekaterimi uporniki. Teroristične skupine so iz pogovorov izključene, enako kot ZDA iz političnega posredovanja. Zanimivo je tudi, da nekateri turški predstavniki zdaj po tihem omenjajo možnost, da se Bašarju Al Asadu dovoli ostati na položaju v prehodnem obdobju, kar je Turčija doslej izrecno zavračala, Rusija pa zahtevala.
