Evropska komisija si želi vrnitev k dublinskim pravilom vračanja migrantov v državo članico, kjer so prvič vstopili na ozemlje EU. Ena izmed bistvenih težav, zaradi katerih nikoli v celoti ni zaživel ključ za razdelitev prosilcev za azil iz Italije in Grčije po vsej Evropski uniji, je zdaj v presoji držav članic. Toda nekoliko modificirana vrnitev k dublinskim pravilom je po mnenju strokovnjakov za azil in nevladnih organizacij težko uresničljiva. Evropska komisija bi namreč želela, da bi iz držav članic v Grčijo vračali tiste (zavrnjene) prosilce za azil, ki bodo v Evropo prispeli z marcem 2017. Če bi bila takšna odločitev sprejeta, v Grčijo retroaktivno ne bi vračali zavrnjenih prosilcev za azil, ki bi prek Peloponeza v Evropo prišli pred tem datumom.
Predlog je po mnenju naših sogovornikov pravno in humanistično sporen, povrh vsega pa tudi nelogičen. Evropska komisija je namreč letos že predlagala reformo dublinskega sistema, po kateri bi ob velikih dotokih beguncev v posamezno državo te s solidarnostnim porazdelitvenim mehanizmom porazdelili med druge države članice. Predlog reforme je obtičal na mizah držav članic, saj so mnoge do takšne reforme zaradi pomanjkanja solidarnosti zadržane. Zakaj bi torej Grčijo vrnili v star dublinski sistem, še preden je ta reformiran?
Nerealističen predlog iz Bruslja
Solon Ardittis, direktor nevladne organizacije Eurasylum, opozarja na 62.000 beguncev, ki so po zaprtju zahodnobalkanske migracijske poti obtičali v Grčiji, število prihodov na grške otoke pa se od avgusta povečuje. »Če se razmere ne bodo izboljšale – in precej verjetno je, da se ne bodo –, bi bilo preuranjeno ponovno uvesti dublinski sistem,« pravi Ardittis in dodaja, da proti takšni odločitvi govorijo krhki dogovor med EU in Turčijo, slaba infrastruktura za migrante v Grčiji in neustrezno število strokovnjakov za upravljanje tako velikega dotoka migrantov.
Tudi v grškem Amnesty International opozarjajo, da življenjske razmere za migrante na grški celini ne dosegajo minimalnih standardov. »Številne ranljive skupine ljudi – starejši, bolni in nosečnice – živijo v taboriščih brez primerne zaščite pred zimskimi razmerami, nimajo ustrezne varnosti, sanitarij in hrane,« pravi Maria Serrano iz Amnesty International. Tudi okoli 20.000 prebežnikov, ki jih zadržujejo v nastanitvenih centrih na grških otokih, mora po mnenju Serranove živeti v grozljivih razmerah zaradi političnih odločitev Evropske unije. »Zaradi evropskih politik so begunci že ogroženi. Nadaljevanje vračanja po dublinskih pravilih zato ne bi bilo nepravično samo do Grčije. S takšno odločitvijo bi se poslabšale razmere v Grčiji, begunci pa bi bili izpostavljeni novim grožnjam,« meni Serranova.
Poleg humanih razlogov, zakaj predlog komisije ni izvedljiv, če noče Grčije dodatno obremeniti, proti predlogu evropske komisije jasno govorijo še odločitve evropskega sodišča za človekove pravice. Kot opozarjata tako Serranova kot Ardittis, je namreč sodišče že leta 2011 prepovedalo vračanje migrantov v Grčijo zaradi tamkajšnjih nehumanih razmer in pomanjkljivosti tamkajšnjega azilnega sistema. V Amnesty International predlog evropske komisije zato opisujejo kot nerealističnega in dvoličnega. Ardittis meni, da se razmere v Grčiji od leta 2011 niso toliko izboljšale, da bi bilo upravičeno ponovno vračati zavrnjene prosilce v Grčijo.
Dublinska pravila reformirati s pravičnejšim sistemom
Zadnje poročilo evropske komisije o stanju v Grčiji takšno postopno vračanje sicer predvideva, vendar Ardittis meni, da to poročilo zaradi vseh obstoječih pomanjkljivosti v grškem azilnem sistemu ne more biti osnova za takšno odločitev. »Grške oblasti morajo izboljšati svoj azilni sistem in sistem sprejemanja migrantov. Evropske države bi morale reformirati skupni evropski azilni sistem, še posebej dublinska pravila, ki vso odgovornost za preverjanje in zaščito prosilcev za azil prelagajo na države ob zunanjih mejah EU, kot sta Italija in Grčija. Evropske države in ustanove bi morale reformirati dublinski sistem ter ga nadomestiti s pravičnim sistemom, ki bo temeljil na solidarnosti in delitvi bremena. Pritisk na Grčijo je treba takoj zmanjšati, ne pa ga poskušati okrepiti,« vztraja Serranova.
