Ker se država ne zgane in še vedno ni postavila niti enega pogoja za tiste, ki bi želeli opravljati upravniške posle, so se upravniki po besedah direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjana Udoviča odločili v svojih vrstah počistiti sami. Da v prihodnje ne bi več prihajalo do nezakonite porabe denarja etažnih lastnikov, samovoljnega ravnanja in drugih ekscesov upravnikov večstanovanjskih stavb, naj bi pomagal preprečevati certifikat »zaupanja vreden upravnik«.
Z novim letom ga bo zbornica (natančneje Združenje upravnikov nepremičnin, ki deluje v okviru zbornice) začela podeljevati upravnikom, ki imajo dejavnost registrirano, redno izpolnjujejo svoje obveznosti do etažnih lastnikov in države, niso v kazenskem postopku, zagotavljajo strokovno visoko usposobljen kader, ki ga tudi redno izobražujejo… »S tem bomo skušali sami ustvariti pogoje za razlikovanje med bolj in manj kakovostnimi upravniki. Ne glede na to še vedno upamo, da bo sledila tudi država, saj je področje upravljanja ogromnega nepremičnega premoženja, ki je v pretežni lasti državljanov, preveč pomembno, da bi bilo popolnoma neregulirano. Upamo, da bodo dodano vrednost certifikata prepoznali tudi uporabniki upravniških storitev, torej etažni lastniki,« je povedal Udovič.
Pot do zaupanja ne vodi prek papirja
Toda v Združenju etažnih lastnikov Slovenije (ZELS) nad idejo, ki bo po njihovem le še dodatno omejila že tako šibko konkurenco med upravniki, niso navdušeni. Še več. »Nad takšnim neetičnim ravnanjem ceha, ki združuje 48 večjih in finančno močnih slovenskih upravnikov, smo ogorčeni in izražamo resne pomisleke o novem slepilnem manevru Združenja upravnikov nepremičnin, ki želi očitno najprej svojim članom po lastnih kreiranih pravilih podeliti certifikat zaupanja vreden upravnik,« so poudarili.
Upravniki po njihovem prepričanju pozabljajo, da je pridobitev zaupanja dolgotrajen proces, ki ga ni možno doseči s papirjem. »Zaupanje naročnika upravnik ne pridobi s certifikatom, ki mu ga podeli lastni ceh, temveč zgolj in samo s kakovostnim in poštenim delom, za katerim v vsakem trenutku ostaja ustrezna revizijska sled in se kaže tudi v preglednem mesečnem obračunu stroškov,« so opozorili v združenju.
Najboljše zagotovilo, da bo upravnik res pošteno in korektno opravljal svoje delo, je po njihovem prepričanju možnost enostavne zamenjave upravnika, ki je etažni lastniki zdaj nimajo. Po zgledih Avstrije, Nemčije in Francije zato združenje zahteva uvedbo omejenega mandata upravnika in predlaga, da bi pogodba upravnika z etažnimi lastniki trajala tri leta, nato pa bi za njeno podaljšanje upravnik moral k etažnim lastnikom po zaupnico.
Rešitev menda prihodnje leto
Ali bo ministrstvo za okolje in prostor predlog uslišalo in kako bo v prihodnje vzpostavilo pogoje za korektno sodelovanje med etažnimi lastniki in upravniki, bo znano predvidoma prihodnje leto. Februarja naj bi namreč objavili izhodišča za novo stanovanjsko zakonodajo vključno s področjem upravljanja večstanovanjskih stavb, ki jih sicer pripravlja skupina zunanjih sodelavcev z Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Ker je v ekipi poleg dveh pravnikov (Miha Juhart in Lojze Ude) in dveh nepremičninarjev (Franci Gerbec in Anton Kožar) še predstavnica upravnikov Alma Pašanovič iz SPL, pa je ZELS že protestiral, da ministrstvo »ponovno izključuje etažne lastnike in kljub njihovim opozorilom in opozorilom upravnikov (manjših, op. p.) vztraja pri neuravnoteženi in pristransko sestavljeni strokovni projektni skupini«. Z ministrstva so odgovorili, da mora strokovna skupina pri pripravi izhodišč upoštevati tudi doslej izražena stališča etažnih lastnikov, hkrati pa bodo končna izhodišča oblikovali po temeljiti javni razpravi, v kateri bodo spet lahko sodelovali tudi etažni lastniki.
