Center odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, eden od triindvajsetih akreditiranih centrov odličnosti Nata po svetu in prva mednarodna vojaška organizacija na slovenskih tleh, je bil na podlagi študije ekipe polkovnika Boštjana Blaznika imenovan za skrbnika razvoja standarda za poenotenje področja gorskega reševanja in bojevanja. »To področje je bilo v preteklosti nekoliko zapostavljeno, Slovenci pa imamo tu veliko izkušenj,« pravi Blaznik. »To, da je Nato za nosilca razvoja predlagal slovenski center, ne pomeni le, da je naš center že dobro prepoznan, temveč predvsem to, da Poljče postajajo zavezniško stičišče za gorsko bojevanje,« je ponosen Blaznik.
Dve leti časa za razvoj
Za razvoj standarda imajo v Poljčah dve leti časa, v tem času bodo po Blaznikovih besedah izvedli več dogodkov, ki bodo združevali strokovnjake iz več področij. Predhodno se je center odličnosti že povezal z ustreznimi institucijami (Elan, italijanska Montura, fakulteta za družbene vede, fakulteta za šport, fakulteta za organizacijske vede, Združenje vojaških gornikov, Planinska zveza Slovenije), prihodnje leto bo s centrom sodelovalo še več podjetij oziroma institucij. Za potrebe novih procesov obrambnega načrtovanja na področju gorskega bojevanja, ki jih bodo razvili v Poljčah in ki se bodo po Blaznikovih besedah odrazili tudi v političnih smernicah za prihodnost, je center že izvedel vrsto praktičnih eksperimentov. Ti so namenjeni doseganju povezljivosti na treh osnovnih področjih delovanja vojaških komponent v gorah: v gibanju, bojevanju in preživetju.
»Čez dve leti, ko bo pomembno delo za edini Natov center odličnosti v Sloveniji končano, bo razvit nov koncept gorskega bojevanja, s katerim bomo vnaprej okvirno začrtali smer razvoja na področju gorništva za nekaj desetletij,« pravi Blaznik in dodaja, da bodo v razvoj standarda vključili tudi pričakovane težave človeštva s klimatskimi spremembami in vodnimi viri, kjer je korelacija prav z gorskimi bojišči že znanstveno potrjena.
Država je imela z ustanovitvijo Centra odličnosti za gorsko bojevanje sorazmerno malo stroškov – 8200 evrov, kolikor je znašal strošek za organizacijo dveh ustanoviteljskih konferenc. Za delovanje pa center na letni ravni potrebuje dobrih 400.000 evrov, v kar niso vštete plače zaposlenih, se pravi direktorja in štiričlanskega upravnega odbora. Finančno breme Slovenije se na tem mestu lahko znižuje le z vključevanjem novih partnerskih oziroma zavezniških držav, zato je Blaznik zadovoljen, da se bosta centru v prihodnje pridružili še dve članici – Bolgarija in Francija. Zdaj so v njem poleg Slovenije še Hrvaška, Italija, Avstrija in Nemčija.
Natovi centri niso del SV
Natovi centri odličnosti delujejo v sklopu Natovega poveljstva za transformacijo SACT, ki je pred štirinajstimi leti nastalo kot odgovor zavezništva na prilagajanje tehnološkim, političnim in socialnim spremembam oziroma kot odgovor na varnostne izzive prihodnosti. Natovi centri odličnosti, pravi Blaznik, niso del poveljniške strukture Nata, niti niso del Slovenske vojske. Centri so v bistvu samostojna, neodvisna mednarodna vojaška organizacija, ki se lahko brez omejitev povezuje s slovensko industrijo, z akademskim svetom in Natovimi poveljstvi po svetu.
Pripadniki Slovenske vojske trenutno delujejo še v nizozemsko-nemško-madžarskem centru odličnosti za civilno vojaško sodelovanje, v češkem centru za jedrsko-radiološko-biološko-kemično obrambo ter v romunskem centru odličnosti za obveščevalno-varnostno dejavnost. SV pa naj bi sodelovala tudi v novem centru odličnosti za obveščevalno-varnostno dejavnost na Poljskem, ki je tik pred akreditacijo.
