V decembrski javnomnenjski raziskavi Vox populi smo anketirance povprašali, ali je bila kakovost njihovega življenja v letu 2016 takšna, da bi si želeli ponovitev letošnjega leta. Razdelili so se tako rekoč na polovico: 50,3 odstotka vprašanih je odgovorilo pritrdilno, 48,3 odstotka pa nikalno. Iz odgovorov je mogoče sklepati, da je dobra polovica anketirancev s kakovostjo svojega življenja v letošnjem letu zadovoljna. Križanje rezultatov pokaže, da si njegovo ponovitev želijo zlasti najbolj izobraženi (daleč najmanj pa tisti z osnovnošolsko izobrazbo), anketiranci v starostni skupini od 31 do 45 let in prebivalci urbanih naselij. Kar torej pritrjuje pričakovanjem, da so še enemu takšnemu letu, kot je bilo iztekajoče se, naklonjeni predvsem tisti, ki so gmotno relativno dobro preskrbljeni oziroma nimajo socialnih težav. Iz križanja rezultatov lahko prav tako razberemo, da si zaradi kakovosti svojega življenja ponovitev letošnjega leta želi kar tri četrtine tistih anketirancev, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno, in bistveno manj, 38 odstotkov, tistih, ki z njenim delom niso zadovoljni.
S Cerarjevo ministrsko ekipo je bilo decembra zadovoljnih manj vprašanih kot mesec prej, kar pomeni, da se je trend štirimesečne rasti podpore vladi končal. Da je ta uspešna, tokrat ocenjuje 35,8 odstotka vprašanih (novembra slabe tri odstotne točke več), da dela slabo, pa skoraj 61 odstotkov (pred mesecem dni slabih 57 odstotkov). Podpora vladi se je tako vrnila na oktobrsko raven, kar kaže, da so ji zadnji zdravstveno-sindikalni konflikti pa tudi dogajanje okoli zdravstvene reforme škodovali. Pomembno so znižali tudi povprečno oceno premierja Mira Cerarja. Tako je predsednik vlade na lestvici najbolj priljubljenih politikov v primerjavi z novembrom izgubil tri mesta in pristal na osmem. Od članov SMC sta bolje uvrščena evropska komisarka Violeta Bulc in predsednik parlamenta Milan Brglez, od članov vlade pa kmetijski minister in prvak SD Dejan Židan ter minister za pravosodje, ki sodi v kvoto SMC, Goran Klemenčič.
Vodi odgovor »ne vem«
Na strankarski lestvici ni večjih sprememb: nobena stranka svoje novembrske podpore ni pomembneje povečala, najbolj poslabšala jo je SLS, ki bi ponovno pristala globoko pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom. Za dobro odstotno točko se je znižala tudi podpora Socialnim demokratom. Največ, za štiri odstotne točke, je zrasel delež tistih, ki ne vedo, katero stranko bi volili. Takšnih je dobrih 25 odstotkov vprašanih. Za tak odgovor so se najpogosteje odločili vprašani v starostnih skupinah od 31 do 45 let in od 46 do 60 let, medtem ko je skoraj tretjina anketirancev v najmlajši starostni skupini (od 18 do 30 let) odgovorila, da sploh ne bi šli na volišče. Da se ne bi udeležili volitev, je ta mesec navedlo 18 odstotkov vprašanih, novembra pa dobrih 19 odstotkov.
Na prvem mestu strankarske lestvice ostaja SDS. Če bi bile volitve danes, bi Janševo stranko obkrožilo 14 odstotkov vprašanih, kar je enak delež kot pred mesecem dni. Celodnevna razprava ob interpelaciji, ki jo je proti vsej vladi vložila največja opozicijska stranka, množica vprašanj, s katerimi poslanci SDS dnevno zasipajo ministrsko ekipo, Janševa pesnitev o kratkosti mandata novega obraza... na priljubljenost SDS torej niso vplivali.
Kdo bi sploh lahko sestavil vlado?
Če upoštevamo zgolj opredeljene anketirance, torej tiste, ki bi se odpravili na volišča in so vedeli odgovoriti, katero stranko bi volili, bi Slovenski demokrati dobili slabih 25 odstotkov glasov. Z dvajsetimi odstotki jim sledijo Židanovi Socialni demokrati, na tretjem mestu pa je SMC z 18 odstotki. V parlament bi prišle še tri stranke: Združeno levico bi obkrožilo 13 odstotkov opredeljenih anketirancev, NSi 11 odstotkov in DeSUS 8,5 odstotka. Če odstotke preračunamo v poslanske sedeže, vidimo, da bi dobila SDS 23 poslanskih mest, SD pet manj, SMC pa 17 poslanskih mest. ZL bi v državnem zboru pripadlo 12 sedežev, NSi 10 in DeSUS 8.
Kljub temu da bi bila SDS zmagovalka volitev, pa – glede na napovedi vseh parlamentarnih strank, da v koalicijo z Janezom Janšo nikakor ne bodo vstopile – vlade ne bi uspela sestaviti. Tudi če bi si NSi vendarle premislila, o čemer je prepričan prvak DeSUS Karl Erjavec, bi imeli obe desnosredinski stranki skupno le 33 poslanskih sedežev, torej bi jima jih do absolutne večine v parlamentu manjkalo kar trinajst. Prav tako pa 46 poslanskih sedežev ne bi dosegle sedanje koalicijske stranke SMC, SD in DeSUS. Skupaj bi imele 43 poslanskih mest, kar je devet manj, kot jih imajo zdaj.
