Predlog družinskega zakonika, ki ga je včeraj sprejela vlada, ureja skoraj vsa ključna področja zasebnega življenja: zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, pomoč pri težavah v družinah, ukrepe za zaščito otrok, pa tudi preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke ter odrasle, ki potrebujejo posebno varstvo.
Zakonik ureja mnoge zadeve, ki jih je vlada Boruta Pahorja želela rešiti že leta 2011, a je tedanji zakonik zaradi hkratne redefinicije družine in zakonske skupnosti padel na referendumu. Vlada zakonik tokrat sprejema v senci interpelacije proti ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anji Kopač Mrak. Interpelacija se je osredotočila na problem koroških dečkov, ki je – če odmislimo zlorabo družinske tragedije za rušenje ministrice – odprl dejansko pomembno vprašanje o vlogi starih staršev pri vzgoji otrok, kadar starši zanje ne morejo skrbeti.
Stari starši niso starši
Novi družinski zakonik bi staršem dal možnost, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj skrbi za otroka, če bodo umrli, preden bo otrok lahko skrbel sam zase. Če starši pred smrtjo volje niso izrazili, pa bo po novem lahko sodišče podelilo starševsko skrb sorodnikom. »To je primernejše od možnosti, da bi otroka lahko posvojili sorodniki v ravni vrsti (to je niz stari straši, starši, otroci itd., op. p.),« zatrjuje vlada. »Pri posvojitvah starih staršev bi namreč nastala zmeda v sorodstvenih odnosih. Izničila bi se sorodstvena razmerja z drugim parom starih staršev in njihovimi sorodniki, ki po taki posvojitvi pravno z otrokom ne bi bili več v sorodstveni zvezi. Posvojitve starih staršev bi lahko imele tudi negativne posledice na premoženjske interese otroka, dedovanje in pravico do družinske pokojnine,« dodajajo.
Ministrica Anja Kopač Mrak je sicer poudarila, da je ključna novost zakonika prenos pristojnosti odločanja o začasnih odredbah in trajnih ukrepih na sodišča, denimo pri odvzemu otrok. Centri za socialno delo bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih, če bo denimo otroka treba takoj umakniti, ker je ogrožen. Selitve odločanja na sodišča se na centrih za socialno delo veselijo in poudarjajo, da takšen sistem dobro deluje v večini evropskih držav. Nujnost sprememb so strokovnjaki poudarili že spomladi, ko je bil predlog zakonika v javni razpravi. »Centri so zdaj počeli veliko stvari hkrati. Družino so spremljali, ji pomagali, jo podpirali pri premagovanju ovir, potem pa so morali odločati tudi o bolečih stvareh,« je v pogovoru za Dnevnik izpostavil »oče« slovenskih centrov za socialno delo Bernard Stritih. »Ljudem so po eni strani ponujali roko, ob odločitvah pa so jim nastavili pest. Če bodo po novem o vzgoji in varstvu otrok odločala sodišča, bodo centri spet lahko pomagali in svetovali, kar je bila njihova prvotna vloga.«
Bo spet udarila desnica?
Predlog družinskega zakonika pa utegne ponovno naleteti na oviro. Vlada namreč ponavlja definicijo družine iz družinskega zakonika iz leta 2012: »Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.« Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi tokrat pojasnjujejo, da želijo definicijo družine razširiti (po sedaj veljavnem zakonu, ki je nastal še leta 1976, je družina »življenjska skupnost staršev in otrok«), da bi bolj ustrezala različnim oblikam družin, ki dejansko živijo v Sloveniji. Tako bo denimo vključevala tudi matere samohranilke.
A ker antagonizem in politični apetiti, ki so se pojavljali leta 2012, še niso ugasnili, je možno, da bo takšno širitev desnica spet uporabila za nasprotovanje vladi. Tokrat sicer redefinicija družine ni pospremljena s hkratnim redefiniranjem zakonske skupnosti. Ta ostaja »življenjska skupnost moškega in ženske«. A že ob rušenju zakonika leta 2012 so nasprotniki, povezani z RKC, trdili, da želi država z redefinicijo družine zrušiti tradicionalno družino – mati, oče, otrok – in s tem temelje našega bivanja. Apokaliptično so svarili, da narodu grozi izumrtje.
V Skupnosti centrov za socialno delo na spremembe sicer ne gledajo z ideološkega vidika, opozarjajo pa na uporabo v praksi. »Če bo ohranjena definicija, kot je v trenutnem vladnem predlogu, bo to vendarle povzročalo kar nekaj sivih las strokovnim delavcem na centrih za socialno delo,« pravi sekretarka skupnosti Darja Kuzmanič Korva. »Zanje je delo precej enostavnejše, če je družina natančno definirana in ne pušča odprtih vprašanj, kdo vse spada vanjo.«
