Skupno poročilo evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom Pregled zdravja v Evropi 2016 kaže, da Slovenija pri večini zdravstvenih kazalnikov lovi evropsko povprečje, a z nekaterimi odstopanji, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Zadovoljni smo lahko denimo s pričakovano dobo trajanja življenja, ki je že presegla 80 let in je za slabe štiri mesece presegla tudi evropsko povprečje.
Na najbolj zavidljivo mesto smo se v evropski družbi povzpeli pri umrljivosti dojenčkov. Na tisoč živorojenih otrok pri nas umre 1,8, medtem ko v Uniji umre na tisoč živorojenih 3,6 otroka. Povsem drugačno sliko pa pri nas kažejo podatki o samomorih. Pri teh sodimo pri obeh spolih v družbi Litve, Latvije in Madžarske v skupino držav z več kot polovico višjo stopnjo umrljivosti v primerjavi z evropskim povprečjem.
Med glavnimi vzroki umrljivosti pri nas izstopa umrljivost za rakom, ki je višja od povprečja, pravzaprav nas v tem kazalniku presegajo le Hrvaška, Slovaška in Madžarska, kažejo najnovejši podatki.
Kar liter več alkohola
Življenjski slog prebivalcev Slovenije je večinoma v okvirih evropskega povprečja. Delež 15-letnikov, ki kadijo vsaj enkrat na teden, se je zmanjšal, a pri dečkih še presega povprečje. Pri odraslih je delež rednih kadilcev, ki znaša 22 odstotkov populacije, za štiri odstotne točke nižji od evropskega povprečja, pri kadilkah, katerih delež znaša 16 odstotkov odrasle populacije, pa je nižji od povprečja le eno odstotno točko.
Višji od povprečja je pri obeh spolih delež mladostnikov, ki so se že opili, poraba čistega alkohola na prebivalca nad 15 let pa je za liter višja od povprečja. Precej bolj razveseljivo in nadpovprečno sliko kažejo podatki o vsakodnevnem uživanju sadja in zelenjave ter redni telesni aktivnosti med odraslo populacijo. Nevsakdanja pa je pri nas slika njihove prekomerne prehranjenosti, ki je za tri odstotne točke boljša od povprečja in izkazuje zelo velik vpliv izobrazbe. Med osnovnošolsko ali nižje izobraženimi namreč znaša delež prekomerno hranjenih 26 odstotkov, med visoko ali višje izobraženimi pa je ta delež le devetodstoten. Naši mladostniki so pri uživanju sadja povprečni, pri uživanju zelenjave in gibanju pa nekoliko podpovprečni.
Skrbi precepljenost proti gripi
Zelo dobro se je Slovenija odrezala na področju odzivnosti na presejalni program za odkrivanje raka materničnega vratu. Precepljenost populacije proti otroškim boleznim je znotraj povprečja, skrb zbujajoč pa je upad deleža precepljenosti proti gripi. Še v letu 2004 se je cepilo okrog 30 odstotkov starejših od 65 let, leta 2014 pa le še 11 odstotkov, neizprosno dokazujejo podatki.
Poročilo podrobneje izpostavlja tudi vpliv slabega zdravja na trg dela. V slovenskem prostoru je nizka stopnja aktivnosti povezana s starostnim obdobjem med 50. in 59. letom. Bistveno nižje stopnje pa so povezane s kadilci, tveganimi pivci in prekomerno hranjenimi. Zelo visoko stopnjo bolniških odsotnosti so ugotovili tudi pri zaposlenih, ki imajo dve ali več kroničnih bolezni.
Za izplačila bolniškega dopusta in invalidnosti naj bi evropske države v povprečju odštele kar 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je več od izplačil za nadomestila za brezposelnost, je še razbrati iz poročila, ki med drugim izpostavlja, da zaradi različnih kroničnih bolezni, srčnih napadov, možganske kapi, sladkorne bolezni in raka prezgodaj umre okoli 550.000 delovno sposobnih prebivalcev EU. Z učinkovitejšim zdravstvenim varstvom bi bilo mogoče večino teh smrti preprečiti, so še zapisali pripravljalci poročila. av
