Tihotapske poti: z begunci tudi dobro služijo

Ljudje vedno najdejo nove poti

Nekateri begunci se skrijejo v tovorna vozila, druge prepeljejo tihotapci, kdo se izmuzne skozi bodečo žico. Glede na pripovedovanje več stanovalcev azilnega doma se vse več ljudi iz Turčije v Italijo, včasih skozi Slovenijo, nameni s tovorno ladjo, kar naj bi stalo več tisoč evrov. Na tej poti je policija poleti v Luki Koper ujela 12 ljudi.

Aida Hadžiahmetović iz Slovenske filantropije pravi, da begunce večinoma nekdo pripelje do hrvaško-slovenske meje, ki jo prečkajo peš, potem pa jih spet naloži v avtomobil ali kombi. Pred dnevi je denimo policija na avtocesti zasačila tihotapce, ki so v kombiju prevažali 35 ljudi. Cene za prehod hrvaško-slovenske meje se gibljejo od okoli 100 do 300 evrov na osebo.

Če beguncem uspe priti v Slovenijo, skušajo iti naprej. Ker je nadzor na meji z Avstrijo večji, je vse bolj priljubljena Italija, kamor odhajajo tako peš kot z avtomobili, vlaki in avtobusi. Kdor se obrne na tihotapce, tvega, da ga bodo prinesli okoli. Nekateri zaračunajo sto evrov le za to, da begunca pripeljejo do avtobusne postaje. »Mladoletnik brez spremstva je tihotapcu plačal sto evrov, da bi ga peljal v Avstrijo. Pustil ga je na neki bencinski črpalki in mu rekel, da je v Avstriji, kar seveda ni bilo res. Sposoditi si je moral denar, da se je lahko vrnil v azilni dom. Podobnih primerov je več,« dodaja Hadžiahmetovićeva.

Za 500 evrov v Avstrijo

Azilni dom vse bolj spominja na železniško postajo – od prvega januarja letos do 20. novembra je bilo tam nastanjenih 1227 prosilcev za azil, od tega jih je 783 po lastni volji odšlo. Cena za pot v Italijo se giblje v podobnih okvirih kot za prehod slovensko-hrvaške meje, medtem ko naj bi nekoliko več stalo potovanje v Avstrijo. Trg se odvija tudi na Viču in v Kotnikovi ulici.

Policija je zaznala povečanje aktivnosti kriminalnih tihotapskih združb. Od marca do oktobra je po 308. členu kazenskega zakonika (prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države) podala kazenske ovadbe za 185 kaznivih dejanj oziroma zoper 328 ljudi (ta številka vključuje tihotapce, ki vozijo prek meje za plačilo; tiste, ki so mejo prestopili nasilno, pa tudi tiste, ki so morebiti pomagali beguncem iz solidarnosti).

Raziskovalka migracij Mojca Pajnik z Mirovnega inštituta in fakultete za družbene vede opozarja, da so nevarnejše poti posledica kriminalizacije in eksternalizacije migracij, do česar globalno gledano niso pripeljali le sporazumi, kakršen velja med Evropsko unijo in Turčijo, ampak tudi mnogi drugi v zadnjih desetletjih. Kot pravi, v teh razmerah vedno zacveti trgovanje z ljudmi, izkoriščanje, dohodki tihotapcev se povečajo.

Pajnikova dodaja, da niso kriminalizirane le migracije, ampak tudi solidarnost. Dejanje ženske, ki je pomagala Mohamedu čez mejo, je na primer solidarno, a nezakonito. »Pomembno je, da se na meji in predvsem v mestih krepijo alternative in avtonomni prostori. Tam bi morala vlada iskati zavezništva, ne pa kriminalizirati solidarnostnih dejanj,« je prepričana.