Slovenska škofovska konferenca je objavila drugi letopis Katoliške cerkve na Slovenskem; uredil ga je Tadej Strehovec, podatke so zbirali v vseh škofijah. Urejeni in komentirani statistični podatki omogočajo vpogled v številne dejavnosti RKC, njeno organizacijo, dosežke in trende na področju verskega življenja. Zbirka podatkov obsega informacije o gibanju števila krstov in drugih zakramentov, o izobraževalni, karitativni, spomeniškovarstveni dejavnosti.
Predstavljeno je financiranje Cerkve, delo cerkvenih sodišč, ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab, redovnih skupnosti, vikariata; na enem mestu so zbrali vse kleriške in laiške organizacije ter dodali vse pomembnejše naslove. Nič manj zanimivi in povedni pa niso zamolčani podatki in umestitve nekaterih dogajanj, ki zadevajo Cerkev.
Kristjanofobi tudi pri varuhu človekovih pravic
V poglavje Kristjanofobija in med kazniva dejanja zoper Katoliško cerkev so poleg vandalskih grafitov in sovražnih napisov uvrstili tudi stališče varuha človekovih pravic do žrtev splava – ker je varuhinja Vlasta Nussdorfer t. i. pietetno molitev za žrtve splava pred porodnišnico označila za nasilje – pa tudi do Cerkve kritično peticijo skupine aktivistov ob isti priložnosti in medijske prispevke, v katerih so novinarji poročali o visokih odškodninah Cerkvi zaradi zamud pri vračanju denacionaliziranega premoženja. V poročilu sta izpostavljeni Pop TV in RTV Slovenija.
Čeprav obravnavano dogajanje zajema obdobje od leta 2005, ni v letopisu niti besede o finančnem polomu mariborske nadškofije ali odstavitvah oziroma cerkvenih kaznih nadškofov (Stresa, Turnška, Urana… ). Navedeni so le datumi imenovanj. Med naštevanjem odločitev zadnjih treh papežev, ki zadevajo Slovenijo, sicer na kratko omenijo tudi ukrepe papeža Frančiška. A stavek, da je papež Frančišek »na njemu lasten način Cerkev na Slovenskem opozoril na upravljanje s svetnimi dobrinami«, je vse, kar v letopisu zadeva mariborski zlom. Zelo jedrnati so tudi v poglavju, ki zadeva spolne zlorabe v RKC. Iz letopisa izvemo, da je skupina ekspertov med leti 2013 in 2015 obravnavala tri primere. Kaj so ugotovili, ne izvemo, zelo natančno pa so navedli smernice in pravila, po katerih neimenovana skupina deluje.
Vse manj krstov in cerkvenih porok
Število krstov, obhajil in cerkvenih porok v Sloveniji hitro upada, kaže poročilo. Glede tega smo vpeti v evropske trende. Od leta 2005 se je število krstov zmanjšalo za 1959, in sicer enakomerno po vsej Sloveniji. Za primerjavo: leta 2005 je bilo v ljubljanski nadškofiji podeljenih 5856 krstov, lani le še 3857. Upad števila krstov avtorji poročila pripisujejo trendom na področju družinskega življenja. Leta 1954 se je zunaj zakonske zveze v Sloveniji rodilo slabih 11 odstotkov otrok, lani že 58 odstotkov. Če se starši ne odločijo za cerkveno poroko, je še manj verjetno, da se bodo za krst. Kljub temu pa se število krstov v Sloveniji zmanjšuje precej počasneje kot v Franciji ali Nemčiji.
Tako kot drugod po zahodnem svetu se tudi pri nas generacija Y (rojeni po letu 1980) v manjši meri odloča za krščanski način življenja in se redkeje udeležuje bogoslužja. Kljub temu sta vernost in duhovnost vse bolj razširjeni, ugotavljajo v Cerkvi, a bolj kot psihološka opora in nekakšna splošna duhovnost, ugotavljajo v Slovenski škofovski konferenci.
V Sloveniji deluje 12 moških in 17 ženskih redovnih skupnosti ter šest novih oblik »Bogu posvečenega življenja«. Število škofijskih duhovnikov se počasi zmanjšuje, število redovnikov pa nasprotno povečuje. A zgolj redovnikov – število redovnic se namreč, tako kot po vsej Evropi, prav tako zmanjšuje.
Darežljivi verniki
Bolj spodbudni so podatki o izobraževanju in karitativni dejavnosti. Število vpisanih v katoliške šole že vse desetletje narašča; tudi zato, ker so nekatere šole v tem desetletju šele nastale, število šolarjev pa se povečuje skladno z odraščanjem generacije. Katoliške šole in vrtci po veliki večini veljajo za kakovostne; v nekaterih celo zmanjkuje prostora za vse, ki bi se radi vpisali vanje. Narašča tudi vpis v edino katoliško fakulteto (Fakulteto za poslovne vede).
Kar zadeva cerkveno dobrodelnost, so številke impresivne. Katoliški verniki, piše v poročilu, so med letoma 2001 in 2015 skupaj darovali več kot dva milijona evrov. V okviru mreže Karitas so v zadnjih desetih letih razdelili za 52 milijonov pomoči v obliki hrane, kurjave, plačila šolskih in drugih položnic ter za pomoč pri naravnih nesrečah. Samo lani je v Karitas delovalo skoraj 11.000 prostovoljcev, pomagali pa so tako domačim socialno ogroženim kot migrantom.
