Slovenski sodniki za prekrške so lani 6084 voznikom izrekli najstrožji ukrep, ki lahko doleti voznika: prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Toda kar 4780 (79 odstotkov) voznikov, ki so z več ali zgolj enim izjemno hudim prekrškom zbrali 18 kazenskih točk, je dobilo vozniška dovoljenja nazaj. Odobren jim je bil pogojni odlog odvzema vozniškega dovoljenja od šestih mesecev do dveh let. Če so se oziroma se bodo v tem času udeležili izobraževalne delavnice ali usposabljanja o primernejšem vedenju v prometu in če v preizkusni dobi ne bodo storili hujšega prekrška, jim bodo stari grehi odpuščeni.
Med vozniki, ki je lani sodišče prepričal v odlog odvzema vozniškega dovoljenja, je tudi 41-letni Ljubljančan Matej P., ki ni le vozil močno opit, temveč je v tem stanju povzročil celo prometno nesrečo. S 1,95 promila alkohola v krvi je z avtom pokosil motorista, ki je skupaj s sopotnico stal v križišču. Motorist se je hudo poškodoval, njegova sopotnica pa lažje. Kljub ne le visoki opitosti, temveč tudi hudi posledici njegove nevarne vožnje mu je sodišče odobrilo odlog in preizkusno dobo.
Avtomatizem in tržna niša
Ne le Ljubljančanov primer, temveč tudi dejstvo, da so sodišča od leta 2013 do danes kar 70 odstotkom voznikov z odvzetim vozniškim dovoljenjem namenila še drugo priložnost pred dokončnim odvzemom, nakazujeta, da so kriteriji blagi. Tudi anekdotska pričevanja govorijo, da je odlog odvzema vozniškega dovoljenja praktično samoumeven, razen če zdravniški pregled voznika pokaže, da kršitelj zdravstveno ali duševno ni sposoben za vožnjo.
Kot pokaže že nekaj klikov po svetovnem spletu, je tovrstna praksa postala tudi tržna priložnost. Nekateri pravni svetovalci so se namreč posvetili prav svetovanju voznikom, kako najlažje priti do odvzetega vozniškega dovoljenja. Eden izmed ponudnikov za slabih 40 evrov ponuja celo računalniško generirano vlogo, ki jo lahko voznik ustrezno izpolni in personalizira le z nekaj vnesenimi podatki.
Nevarnost razbitih oken
Trenutno stanje sproža vprašanje, ali so tovrstne serijske »druge priložnosti« ob sistemu 18 kazenskih točk (ta je že sam po sebi preventivno in opozorilno naravnan) smiselne, ali pa celoten sistem pravzaprav negirajo. Specialist klinične psihologije dr. Andrej Perko meni, da gre za absurd: »Namen kazni se s tovrstnim popuščanjem popolnoma izgubi. Če vemo, da imamo možnost pritožbe, ki ji v večini ugodijo, potem se iz kazni ne naučimo popolnoma ničesar.«
Do tovrstne prakse so skeptični tudi v največji nevladni organizaciji na področju prometa AMZS: »Če številni vozniki ne upoštevajo prometnih predpisov in za to niso sankcionirani, se toleranca do storilcev prometnih prekrškov povečuje. Hkrati se povečuje število voznikov, ki prometne predpise kršijo. Zato smo prepričani, da bi morale vse pristojne institucije, ki sodelujejo v postopku, v katerem voznik, ki mu je sodišče izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, zaprosi za odlog sankcije, upravičenost do odloga skrbno pretehtati in ga odobriti zgolj v primeru, če so za to resnično izpolnjeni vsi pogoji. V nasprotnem bomo tudi na področju prometa priča vse več prekrškom, s tem pa poslabšanju prometne varnosti za vse udeležence v prometu,« pravijo v AMZS, pri čemer se sklicujejo tudi na ameriško tezo o »razbitih oknih«. Gre za teorijo, po kateri lahko že najmanjši znaki javnega nereda, če jih okolica tolerira, potencialnim storilcem kaznivih dejanj dajo signal, da se v določenem okolju neustrezno vedenje ne preganja, in jih tako spodbudijo.
Z novembrom preprečili veriženje
Da sta trenutna zakonodaja in posledično stanje z množično odobrenimi odlogi ter preizkusnimi dobami smiselna in dobra rešitev, pa menijo tako na ministrstvu za infrastrukturo, ki je odgovorno za promet, in agenciji za varnost prometa kot tudi na pravosodnem ministrstvu. »Ratio odloga izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je v tem, da oseba, ki bi ji vozniško dovoljenje sicer prenehalo veljati, le-to lahko še naprej uporablja, če se 'v zameno' aktivno vključi v odpravljanje vzrokov, ki so privedli do izvršitve cestnoprometnih prekrškov,« so nam sporočili s pravosodnega ministrstva, kjer so prav z zadnjo novelo zakona o prekrških eno izmed anomalij na tem področju odpravili.
Opazili so namreč, da prihaja tudi do tako imenovanega veriženja odlogov in preizkusnih obdobij najhujšim kršiteljem. Nekateri so po uspešno prestanem preizkusnem obdobju in vrnitvi vozniškega dovoljenja ponovno zašli na stara pota, ponovno izgubili vozniško dovoljenje in ponovno uspešno zaprosili za odlog ter novo preizkusno dobo. Zato so na pravosodnem ministrstvu zakonodajo popravili tako, da se prošnja za novi odlog odvzema avtomatično zavrže, če od konca prejšnje preizkusne dobe še nista minili dve leti. Ta nova omejitev je še povsem sveža in velja od 7. novembra naprej.
Na ministrstvu za infrastrukturo in agenciji za varnost prometa (njihov prejšnji direktor je bil v času vodenja agencije celo sam v preizkusni dobi pred dokončnim odvzemom vozniškega dovoljenja in je za nameček uporabil še ponarejeno potrdilo o obisku izobraževalne delavnice) so podobno kot na pravosodnem ministrstvu prepričani, da je sistem na splošno dober. Podatki namreč kažejo, da večina voznikov v preizkusni dobi ne stori hujšega prekrška in na koncu obdrži vozniško dovoljenje. Izmed 4741 voznikov, ki so jim preizkusni odlog odobrili leta 2013, jih je do danes 3960 uspešno prestalo preizkusno dobo, 686 voznikom pa so dokončno odvzeli vozniško dovoljenje in bodo morali ponovno v šolo vožnje. Za preostala leta je statistika manj popolna, saj veliko preizkusnih dob še teče.
