Hrvaška in Slovenija sta druga drugi izjemno pomembni gospodarski partnerici, njuni pogledi na reševanje begunske krize se ne razlikujejo in pripravljeni sta okrepiti medsebojno koordinacijo. Skupaj bosta v okviru procesa Brdo pomagali državam jugovzhodne Evrope pri njihovi poti do članstva v EU. Državi sta zavezani dobrososedstvu in dvostranskemu iskanju rešitev za težave. To je tisto, kar je pozitivnega prinesel obisk novega hrvaškega zunanjega ministra Davorja Iva Stierja Ljubljani. In to pravzaprav ni nič novega, tako kot ni nič novega, da sta državi tudi po menjavi oblasti v Zagrebu na okopih, ko gre za mejo in reševanje zapletov okrog Ljubljanske banke.

Arbitraža ali vse skupaj znova

Gostitelj, slovenski zunanji minister Karl Erjavec, je skoraj dvourni pogovor s hrvaškim gostom ocenil kot odkrit in tudi koristen, saj naj bi uradni Zagreb po nekaj slovenskih neuspelih poskusih končno privolil v ponovno oživljanje dela mešane komisije, ki bi v okviru sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) reševala probleme ob meji živečih ljudi in vodotokov, ki so nastali tudi zaradi slovenskega fizičnega varovanja meje pred begunci. Toda nerešeni vprašanji arbitraže o meji med državama, iz katere je Hrvaška izstopila, in (ne)uresničevanje memoranduma z Mokric, po katerem bi rešitev vprašanja prenesenih deviznih vlog LB iskali v okviru nasledstva SFRJ, Hrvaška pa naj bi ustavila sodne postopke, česar po mnenju slovenskega zunanjega ministra ni naredila, kažeta, da sta državi tam, kjer sta bili pred leti. Hrvaški zunanji minister Stier je vztrajal, da je arbitražni sporazum mrtev in da morata državi iskati rešitev za mejo v okviru dvostranskih pogajanj. Dejal je tudi, da Hrvaška izpolnjuje določila memoranduma z Mokric v celoti ter da je slovenska stran tista, ki vztraja pri sodnih procesih. Karl Erjavec mu je odgovoril, da si ne predstavlja, da neka članica Evropske unije, v tem primeru Hrvaška, ne bi spoštovala odločitev sodišč, ki so izdane na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb. »Zelo pogumna je izjava, da je arbitraža passe. Ko bomo zavrteli te posnetke čez nekaj let, mislim, da bo nekomu nerodno,« je rekel. Hrvaški zunanji minister, ki ga je sprejel tudi predsednik države Borut Pahor, pa je »preslišal« novinarsko vprašanje, ali držijo trditve, da so Hrvaški prisluhe (Sekolc-Drenik) dali Američani, prav tako se je izognil odgovoru na vprašanje, ali Hrvaška katastrske meje v vseh primerih priznava kot meje med državama.