Vse kaže, da je usodno napako v mariborski zgodbi z mladoletno kolesarko, ki smo jo v našem časopisu objavili včeraj, zagrešil policist, ki je kršiteljici za vožnjo v napačno smer izdal plačilni nalog. Svojo napako je želel popraviti tako, da je dekletu je svetoval, naj položnico zavrže in na sodišču prosi za sodno varstvo. Odvetnica mag. Barbara Nastran iz Kranja opozarja, da bi moral policist uvesti postopek o prekršku proti mladoletniku. »Takšen postopek se uvede proti osebi, ki po dopolnjenem 14. letu starosti stori prekršek kot mladoletna oseba (torej do dopolnjenega 18. leta), pa ob začetku postopka o prekršku še ni stara 19 let. Ko otroci dopolnijo starost 14 let, so kazensko odgovorni in jih tako za kazniva dejanja kot prekrške lahko obravnava tudi sodišče. Kazni so sicer milejše, prav tako način obravnavanja,« pojasnjuje odvetnica.
Do 18. leta od doma le s polnoletnimi?
A za hčerkin prekršek se je morala zagovarjati tudi kolesarkina mama. Policija in socialna služba sta ji namreč očitali, da je opustila nadzor nad mladoletno osebo. Da gre za absurdne obtožbe, osnovane na hčerkini vožnji v napačno smer, so ugotovili šele na sodišču. A v vodstvu policije vztrajajo. »Starši, skrbniki in rejniki so dolžni izvajati nadzor nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v cestnem prometu,« so zapisali in dodali, da sodišče lahko odraslega zaradi opustitve dolžne skrbi ali nadzora kaznuje z globo 160 evrov.
»Nikjer v zakonu o pravilih cestnega prometa ne piše, da bi morali starši otroka v prometu fizično spremljati oziroma nadzirati vse do polnoletnosti,« opozarja odvetnica Nastranova. »Zakon v nadaljevanju natančno opredeljuje, kdaj gre za opustitev nadzorstva. To nastopi tedaj, kadar starši oziroma skrbniki mladoletne osebe omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da krši pravila. Zakon je torej povsem jasen, le uporabiti ga je treba ustrezno in v celoti, ne pa se osredotočati zgolj na en odstavek v členu,« meni odvetnica.
Ali gre res za opustitev nadzorstva nad mladoletno osebo, bi moral policist preveriti po pogovoru z mamo, v katerem bi izvedel, ali je ta takrat mladoletnemu dekletu zavestno dovoljevala ali celo svetovala vožnjo po kolesarski stezi v nasprotno smer. Prav tako bi šlo za opustitev nadzorstva, če bi policist ugotovil, da je mama hčerko spodbujala, naj se pred policistom zapelje v nasprotno smer, da bi preizkusila, ali jo bo kaznoval. Nikakor pa fizična odsotnost mame še ne pomeni omenjene kršitve zakona. Ob tem Nastranova še opozarja, da je po istem zakonu pri mladoletnih kolesarjih spremstvo odraslih nujno le do otrokovega dopolnjenega 14. leta, pa še to le v primeru, če otrok nima opravljenega kolesarskega izpita.
Nesmiseln postopek, vreden vsaj 80 šolskih malic
Postavlja se tudi vprašanje, zakaj nesmiselnega postopka za tako neznaten prekršek niso ustavili že na centru za socialno delo. »Centri vsako obvestilo vzamejo resno in okoliščine preverijo. Posebej ko jih o nekem neustreznem dogajanju v družini obvesti policija ali druge uradne inštitucije, se v večini primerov izkaže, da so bile njihove ugotovitve le vrh ledene gore zlorab, nasilja ali podobnega,« pravi Sendi Murgel s Skupnosti centrov za socialno delo. »Veliko bolje se je odzvati in opraviti kakšen pogovor, pri katerem se sum neustreznega ravnanja izkaže za neutemeljen, kot pa da bi se odzivali selektivno in s tem kakšno žrtev spregledali.«
Postopek je po naših izračunih državo stal vsaj 64 evrov, če upoštevamo osnovne bruto plače policista, socialnega delavca in sodnika ter predpostavljamo, da se je vsak od njih s primerom ukvarjal dve uri. Znesek sicer ni visok, vendar pa bi z njim lahko zagotovili malico kar 80 osnovnošolcem.
A v takšnih primerih niso pomembne zgolj številke, je prepričan ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Vsi, ki so se s tem primerom ukvarjali, so bili tako in tako v službi.« Namesto številk se je v takšnih primerih bolje lotiti analize stroškov in koristi. »Zagotovo bo zgodba vplivala na kolesarko, ki se bo morda v prihodnje prometnim prekrškom izognila,« poudarja.
