Glede na povzetek vsebine in Verhoevenov sloves bi od filma morda pričakovali nekaj v slogu Prvinskega nagona. A ne bi se mogli bolj zmotiti. Ona je namreč hudo nenavaden film, začne se kot neke vrste triler, z izrazito nasilnim prizorom, v vmesnem času pa zgodba teče kot prikaz vsakdanjega življenja te nenavadne ženske in ljudi, ki jo obkrožajo. Ti prizori s svojo ironijo in duhovitimi detajli zrcalijo notranji ustroj protagonistke, ki ima do zunanjega sveta zelo distanciran in hladen odnos. Nabor stranskih likov je zares komičen: mati kot ostarela starleta z mladim ljubimcem, sin kot popoln nesposobnež in copata, nevrotična snaha, pobožna soseda itd.
Ekscesnost filma ne izhaja toliko iz samih prizorov, pač pa bolj iz načina, kako se odzove na ta travmatski dogodek, iz njene superiorne pozicije močne ženske sredi množice nekompetentnih, patetičnih moških zgub. Po posilstvu hitro postane jasno, da Michele dogodek čustveno obvladuje in da se ne namerava vživeti v vlogo žrtve; ne bo dovolila, da bi jo določala dejanja drugih, ampak njena lastna.
Verhoeven režira premišljeno in nevsiljivo, brez poenostavljenih razlag. Gledalcu ponudi le nekaj oprimkov, s pomočjo katerih se lahko poskusi približati junakinji, s katero se je težko identificirati. Ravnanje Michele morda pojasnjuje travma iz otroštva, morda je v luči grozljivih dogodkov iz njene preteklosti ta zadnji napad zanjo tako benigen? Morda je takšna že od rojstva in se v njej le izrisujejo psihopatske poteze njenega zločinskega očeta? Ali pa morda podoživlja travmo in skozi neposredno psihoseksualno osvoboditev lastne agresije (ta se sicer latentno vseskozi izraža v njenem odnosu do zunanjega sveta) išče način, kako jo predelati?
Kakor koli že, jasno je, da je Michele borka in da hoče vedno imeti nadzor tako nad konkretno situacijo kot tudi nad ljudmi okrog sebe. Film ima elemente trilerja, komedije in psihološke drame, a v resnici ni nič od tega – nepredvidljiv in nepodredljiv je kot njegova glavna junakinja, Isabelle Huppert pa s svojo suvereno igro poskrbi, da ta nekonvencionalna junakinja, ki ne premore prav dosti človeške topline, zato pa toliko več nagona po preživetju, dobi človeške poteze. Nujen ogled.
