In danes je na delu eden takih. Sredozemski cikloni so majhni. Zato je tudi padavinsko območje razmeroma majhno in tako je od točne lege in smeri gibanja odvisno, kje bo kaj padalo. Če se pomikajo čez južno Italijo in Jonsko morje, po navadi nimamo težav s padavinami, saj običajno ne sežejo do nas. Tokrat se ciklon pomika čez severno Sredozemlje in le malo je treba, pa bosta Gorenjska in Koroška skorajda suhi, ali pa bo tudi tam padalo in bo v južni polovici Slovenije padavin kar precej. 50 kilometrov razlike v položaju ciklona je povsem dovolj, da nam »zminira« vremensko napoved. Se nam je že kar nekajkrat zgodilo in »kogar je pičila kača, se boji še zvite vrvi«.
Meteorološki stroki dandanes služi ogromno tehnologije. Ne le sateliti, radarji in ne vem še katera opazovanja in meritve, ampak tudi izredno zmogljivi računalniki (poleg vojaških so najzmogljivejši ravno meteorološki), ki so sposobni vse te podatke premleti in jih dodatno ovrednotiti v zapletenih in obsežnih meteoroloških modelih. Napredek je očiten, hkrati pa se povečujejo tudi vaša (in naša, da ne bo pomote) pričakovanja in zahteve. Sprašujete nas, kakšno bo vreme čez en teden, deset dni, ob kateri uri bo jutri začelo deževati, koliko in s kakšno hitrostjo bo pihala burja… In pozimi ali v pozni jeseni seveda tudi, koliko snega bo kje zapadlo.
Vsak bi rad že prejšnji dan vedel, če bo treba plužiti in čistiti sneg, ne pa čakati v pripravljenosti, kdaj bo dosežena kritična debelina snežne odeje. Če bi bil malo hudoben, bi rekel, da smo postali že kar razvajeni in nam že skoraj vsako odstopanje od pričakovanega stanja dvigne krvni tlak, ko ne izbiramo več besed za opis naših občutkov in razpoloženja, in takrat, domnevam, meteorologom pripisujete razne lastnosti, ki jih nismo ravno veseli.
No, upam, da ste z včerajšnjo vremensko napovedjo za danes zadovoljni, pa čeprav je bilo včeraj v naši interni razpravi razkritih kar nekaj šibkih točk, ki bi lahko precej spremenile dejansko dogajanje od pričakovanega.
