Največji evropski projekt je Snagi navrtal veliko izgubo

Ljubljanska Snaga bo po treh letih pozitivnega poslovanja letos ponovno globoko v rdečih številkah. Če je bila izguba v letih 2008–2012 povezana s ceno komunalnih storitev, ki niso pokrivale stroškov podjetja, za tokratnim slabim poslovanjem tičijo bolj skrb vzbujajoči vzroki. Snago je v rdeče številke namreč pahnil največji evropski okoljski projekt v Sloveniji, 155 milijonov evrov vredni ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO), za katerega je Bruselj prispeval skoraj 78 milijonov evrov.

Leto po začetku poskusnega obratovanja v center prihaja precej manj odpadkov, kot so predvideli v finančnih načrtih, do oktobra so namreč prevzeli zgolj 80 odstotkov načrtovanih mešanih komunalnih odpadkov in le dobrih 70 odstotkov predvidenih biološko razgradljivih odpadkov. Poleg tega ima Snaga zaradi nizkih cen na trgu tudi nižje prihodke od prodaje surovin po predelavi odpadkov. Do septembra je zato izguba podjetja narasla že na več kot 2,4 milijona evrov, kar je že več od rekordne izgube v letu 2009. Izguba krepko presega tudi napovedi v poslovnem načrtu za letošnje leto, v katerem so predvideli le 100 tisočakov minusa.

Ker je odpadkov manj, center ne posluje optimalno

Srž problema se skriva v dejstvu, da je lep delež 37 občin, ki so med letoma 2009 in 2014 podpisale pogodbo o pristopu, v RCERO mešane komunalne odpadke začelo voziti šele nedavno in ne v začetku leta, še nekaj pa je takih, ki te odpadke sicer vozijo, ne vozijo pa v Ljubljano biološko razgradljivih odpadkov. Ker je odpadkov manj od predvidevanj, RCERO ne deluje rentabilno in zato ima Snaga vsak mesec izgubo.

»Vse pogodbene partnerice bi morale svoje odpadke začeti voziti v RCERO s 1. januarjem 2016, tu pa se je zapletlo. Občine bi morale namreč na sejah občinskih svetov sprejeti dve zadevi: odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine. Januarja 2016 se v nekaterih občinah ti postopki sploh niso začeli oziroma v nekaterih niso bili pripeljani do konca,« pojasnjujejo v Snagi.

V podjetju se močno branijo očitka, da je dokončani center na Barju preprosto prevelik, čeprav še vedno niso gotovi, da bodo res zapolnili njegove zmogljivosti. Na leto lahko center sprejme 145.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, vendar lahko občine s sklenjenimi pogodbami vanj pripeljejo zgolj okoli 110.000 ton odpadkov. Center naj bi bil rentabilen šele pri 130.000 tonah mešanih komunalnih odpadkov. Na kakšnih predpostavkah so torej gradili tako velik center? Direktor Snage Janko Kramžar priznava, da so pri tem tudi malo špekulirali. »Do konca leta bodo v RCERO vozile vse občine, ki so podpisale pristopno pogodbo. Veliko vprašanje je, kaj bodo storile občine, ki nimajo pogodbe še z nobenim regijskim centrom. Mi smo v elaboratu načrtovali, da bo država najkasneje v dveh letih poskrbela, da se bodo odpadki vseh občin obdelovali v skladu s predpisi in da se bo za RCERO odločila še kakšna občina.«

A to se ni zgodilo. V marsikateri občini so kljub podpisani pogodbi o pristopu začeli taktizirati in od Snage poskušali iztržiti še kakšno ugodnost, predvsem povezano s trajanjem koncesije. »Zdi se nam malo preveč, da bi se v teh nestabilnih časih zavezali za 30 let, kot piše v pristopnem sporazumu iz leta 2009. Nagibamo se k 10-letni koncesiji, kar nam je svet RCERO Ljubljana tudi ponudil. S tem je povezana tudi cena, ki je znana le za letošnje in prihodnje leto. Kaj se bo potem zgodilo, nihče ne ve,« nam je konec januarja povedal župan občine Kamnik Marjan Šarec. V Kamniku odpadkov še vedno ne vozijo v Ljubljano.

Petdeset občin vozi odpadke neznano kam

V Ljubljano odpadkov kljub drugačnim dogovorom še vedno ne vozijo niti iz Pivke, Komende, Postojne in še nekaj občin, ki se o pristopu še dogovarjajo. S 50.000 prebivalci je za ekonomiko RCERO zlasti pomembna mestna občina Koper, kjer so kljub že leta 2012 podpisani pogodbi o pristopu sklenili pogodbo s podjetjem Gorenje Surovina, ki je bilo izbrano na javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik. Čeprav so v Kopru zatrjevali, da so stroški za prevzem odpadkov v Ljubljani precej višji, in je bilo iz njihovih besed razbrati, da odpadkov v Ljubljano ne bodo vozili, so si na koncu premislili in od novembra v RCERO obdelujejo tudi njihove odpadke.

Za taktiziranje občin na Snagi krivijo tudi ministrstvo za okolje, kjer po njihovem mnenju dopuščajo dvojna merila pri ravnanju z mešanimi komunalnimi odpadki. »Dejstvo je, da občine – ali celo njihova podjetja – še vedno sklepajo (pod)izvajalske pogodbe po principu 'ne zanima me, kam gredo odpadki, pomembno je samo, da je najceneje'. Ministrstvo je s tem seznanjeno, vendar ne ukrepa. Vsekakor bi na ministrstvu morali preveriti, na kakšen način – s koncesijo ali pogodbo – občine oddajajo javno službo obdelave odpadkov in ali ima izbrani izvajalec ustrezna dovoljenja,« pravijo na Snagi. Po njihovem vedenju več izvajalcev mešanih komunalnih odpadkov ne predeluje, kot veleva zakonodaja in kot jih predelujejo sami v RCERO. Ker jih ti ponudniki predelujejo na enostavnejši način, lahko ponudijo nižjo ceno in imajo pri tem še vedno lepe dobičke. V Sloveniji naj bi se na vprašljiv način ravnalo z odpadki iz skoraj 50 občin, ki ne sodelujejo z nobenim regijskim centrom z veljavnimi dovoljenji.