Čeprav smo po zadnjih padavinah na številnih slovenskih vrhovih zasledili snežno odejo, to še ne pomeni, da se nam obeta bogata smučarska sezona. Trojica iznajdljivih Američanov, Art Hunt, Dave Richey in Wayne Pierce, je prvo rešitev za nagajanje naravi izumila že leta 1950, ko je nastal klasični snežni top. Dve leti kasneje je napravo uporabil prvi zimski center Grossinger's Catskill Resort Hotel v zvezni državi New York, množično pa so po topovih začeli posegati žičničarji nekje v 70. letih prejšnjega stoletja.
Ena od (delnih in enostranskih) rešitev problema, ki se bo v prihodnje ob neodločnih ukrepih za zajezitev segrevanja podnebja še slabšal, pa je tudi izum italijanskega podjetja TechnoAlpin. Ta je zmožen ustvariti umetni sneg celo ob poletnih temperaturah. Njihov snowfactory oziroma tovarna snega je na prvi pogled videti kot preprost zabojnik s cevjo, a v notranjosti skriva izredno domiseln izdelek.
Varčna in nevarčna tovarna snega
V nasprotju z običajnimi snežnimi topovi, ki izkoriščajo naravno nizke temperature za ustvarjanje umetnega snega iz razpršene vode, tovarna snega sama zamrzuje vodo v sodih znotraj zabojnika. V vodo pri tem ni treba vmešati nobenih kemikalij. Ko se voda dovolj ohladi, jo sistem razprši po notranji steni več cilindrov, s tem pa nastane izredno tanka plast ledu. Led se v cilindrih nato nalomi v manjše koščke in odloži na tekoči trak. Ta kose tankega ledu pripelje do naslednjega sekalnika, ki ga zmelje v izredno majhne koščke. Šele nato jih naprava skozi cev razprši na kup zunaj zabojnika. Ker je umetni sneg, ki ga proizvaja tovarna snega, narejen iz suhega ledu, torej brez preostanka vlage, je tudi obstojnejši od drugih oblik snega, vendar bi pri temperaturi 32 stopinj Celzija tudi ta pridno kopnel.
Ker izkoristi vso vodo, ki jo pošlje skozi postopek zamrzovanja, je tovarna snega od petkrat do sedemkrat varčnejša od klasičnih snežnih topov. Kar privarčuje pri vodi, pa žal nadoknadi pri porabi energije, ki je med štirikrat in petkrat višja. Precej visoka pa je tudi cena naprave. Če bi za standardni snežni top odšteli okoli 34.000 evrov, bi morali za tovarno snega odšteti okoli pol milijona evrov.
Pri TechnoAlpinu zato tudi ne trdijo, da je njihova naprava alternativa naravnemu snegu ali klasičnemu zasneževanju, temveč le rešitev v sili, ko nič drugega ne zaleže. Tudi to rešitev v sili pa vidijo predvsem za namen zasneževanja manjših površin, kot so poligoni z rampami in skakalnicami, ter ob posebnih dogodkih. So pa njihove storitve uporabili že nekateri nordijski centri za zasneževanje skakalnic in tekaških prog.
