Singapur je najgosteje naseljeno mesto na svetu in ima 80 stavb, visokih 150 metrov ali več. V prenapolnjeni mestni državi je kritično malo prostora tudi za kmetovanje, uvoziti morajo kar 93 odstotkov sveže hrane. Zaradi te odvisnosti so močno ranljivi pri cenah in oskrbi s hrano. Leta 2009, ko so se cene hrane zaradi finančne krize občutno zvišale, je singapurski podjetnik in izumitelj Jack Ng na dvorišču svoje tovarne aluminija začel postavljati različne prototipe za lokalno pridelavo zelenjave in pred štirimi leti razvil Sky Greens, sistem, s katerim poskuša na manjši površini pridelati več hrane, ob tem pa proizvesti čim manj izpustov ogljikovega dioksida.
Zelenjavni vrtiljak
Osnovni element v nebotičnikih za rastline je deset metrov visoka aluminijasta konstrukcija v obliki črke A, na kateri je 32 platojev s koriti za gojenje različne zelenjave, od nam manj znanih azijskih vrtnin do zelene solate in špinače. Stolp, na katerem raste zelenjava, se s hidravličnim pogonom počasi vrti okoli svoje osi, da priskrbi dovolj sončne svetlobe za vsako rastlino. Za zalivanje porabijo smešno majhno količino vode, vso pa prečistijo in ponovno uporabijo. Zaradi gojenja v nadzorovanih pogojih ves sistem ne potrebuje niti veliko vzdrževanja, v podjetju pa zatrjujejo, da zagotavlja njihova tehnologija v primerjavi s tradicionalnim kmetijskim pridelovanjem vsaj desetkrat višji donos na enoto površine. S hidravličnim sistemom in naravnim osvetljevanjem potrebujejo za en aluminijasti stolp tudi zgolj 40 watov – za klasično žarnico – električne energije. Vse organske odpadke porabijo za kompost in jih ponovno uporabijo, bližina končnih kupcev pa občutno znižuje tudi izpuste, transportne stroške in tveganje za gnitje zelenjave.
Na 1300 pridelovalnih stolpih vsak dan pridelajo eno tono zelenjave, postavljajo pa še tisoč novih stolpov. »Poleg listnate zelenjave nameravamo gojiti še zelišča, zelenjavo z majhnimi sadeži, vzpenjalke in ovijalke, jagode, cvetje pa tudi riž,« pravijo v singapurskem zagonskem podjetju. Svoje pridelke tržijo prek največje singapurske maloprodajne verige (NTUC FairPrice). Čeprav so cene njihovih svežih vrtnin 20 odstotkov višje od cen uvožene zelenjave, so s svojim inovativnim pristopom in zavzemanjem za ekološko napredno lokalno pridelavo med porabniki zelo priljubljeni.
Pametne rešitve pametne nacije
Ng namerava svoje patentirane stolpe, ki jih je mogoče prilagajati različnim prostorskim potrebam, tržiti po vsem svetu. Po oceni Združenih narodov se bo število prebivalcev do leta 2050 povečalo za dve milijardi, zato bi lahko s tehnologijo Sky Greens reševali probleme pridelave hrane še marsikje drugje. Vertikalne steklenjake po načrtih singapurskega podjetnika že preizkušajo na Kitajskem in Tajskem, kmalu jih bodo začeli tudi v Maleziji in ZDA. »Upam, da bo ta projekt navdihnil mlade industrijske oblikovalce, arhitekte in podjetnike, da se bodo tudi oni lotili svetovnega izziva trajnostne pridelave hrane,« pravi Ng, ki namerava v prihodnjih letih postaviti tri vertikalne tople grede (tako imenovane »agropolise«, v njih bi združil gojenje zelenjave z valilnicami piščancev) in zagotoviti svoji domovini zelenjavno samooskrbo.
Singapurci so se pred dvema letoma odločili, da postanejo prva »pametna nacija« na svetu. Otok je prepreden s tipali in kamerami, ki zaznavajo različno dogajanje, od prometa do onesnaževanja. Zelo so napredni na področju pametne mobilnosti in brezžične povezljivosti. Zadnji dve leti razvijajo Virtualni Singapur, podrobni dinamični 3D-model posameznih stavb, ki ga bodo povezali z živimi podatki iz kamer in ga uporabili pri morebitnih nesrečah in upravljanju prometa. S prometnimi zastoji se v Singapurju ukvarjajo že petdeset let. Uveljavljene posebne cestnine, s senzorji opremljene ceste, fazne semaforje in pametno parkiranje nadgrajujejo z avtonomnimi javnimi prevoznimi sredstvi, ki poskusno že prevažajo potnike v univerzitetnih kampusih in v mestnem predelu, v katerem so skoncentrirana biotehnološka, medijska in razvojno-raziskovalna podjetja. Zelo pazijo tudi na vodo. V zadnjih štiridesetih letih so očistili reke, vzpostavili učinkovit protipoplavni nadzor, zgradili so sistem zbiralnikov deževnice, razsoljujejo morsko vodo in z očiščeno meteorno vodo zalivajo rastline.
