Po štirih letih pravdanja in 11 različnih sodnih odločbah je vrhovno sodišče te dni pravnomočno odpravilo akt Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Škrlec, je včeraj sporočil nekdanji pravosodni minister v vladi Boruta Pahorja Aleš Zalar. Zadeva se nanaša na imenovanje njegovega nekdanjega državnega sekretarja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je februarja 2012, tik pred iztekom mandata Pahorjeve vlade, vladi predlagal, naj Škrleca imenuje na omenjeno funkcijo. Vlada je predlog potrdila na svoji zadnji seji. Imenovanje je bilo pod drobnogledom različnih komisij in inšpektoratov, a največ prahu je dvignila ugotovitev KPK, da sta tako Zalar kot Fišer delovala koruptno in z imenovanjem Škrlecu omogočila nepremoženjsko korist. Tako Zalar kot Fišer sta nato odločbo KPK takoj izpodbijala na sodiščih. In uspela.
Za vsako ugotovitev mora KPK zahtevati odgovor
Zalar in Fišer sta vsak zase s tožbami zoper KPK dokazovala, da jima je komisija kršila ustavne procesne pravice, ker jima ni omogočila, da bi v postopku sodelovala in se branila. Prejela sta zgolj osnutek akta KPK in poziv, naj nanj odgovorita v sedmih dneh. »Gre za najhujše očitke, ki lahko človeka doletijo, očitke korupcije, na to pa naj bi odgovoril v vsega sedmih dneh,« je zgrožen Zalar. Niti Fišer niti Zalar pa nista imela možnosti, da se izrečeta o določenih novih ugotovitvah KPK, ki so se pojavile v končnem poročilu, niso pa bile zajete v osnutku. »KPK pravzaprav vodi tajne postopke,« je poudaril Zalar, »zdaj je končno jasno, da ti akti, ki jih je izdajala KPK, niso bili zakoniti, saj prizadetim ne zagotavljajo minimalne osebne ustavne pravice, da se lahko branijo,« je poudaril. Vrhovno sodišče je namreč presodilo, da KPK med tem, ko obravnavani osebi pošlje osnutek svojih ugotovitev in zahteva odgovor, ter objavo ugotovitev na svoji spletni strani dokumenta ne sme dopolnjevati z novimi ugotovitvami, ne da bi osebi, ki jo obravnava, hkrati dala tudi vnovično možnost, da se do teh novih ugotovitev opredeli. KPK je tako v njunem primeru kršila ustavno pravico do enakega varstva pravic ter do osebnega dostojanstva in varnosti. Za komentar smo prosili tudi KPK, vendar se na naša vprašanja včeraj niso odzvali.
Odškodninska tožba ne bo majhna
»Zdaj imam vse možne vsebinske potrditve sodišč. Pri tem je še zlasti pomembno, da je z leti vrhovno sodišče na glavo obrnilo svojo lastno sodno prakso. Od začetka je trdilo, da nihče nima pravice pred sodiščem izpodbijati aktov oziroma ugotovitev KPK. Potem pa so prakso spremenili in zdaj trdijo, da je akte mogoče izpodbijati. Vrhovno sodišče tako ne bo več pritožbeno sodišče v teh zadevah, ampak bo upravno sodišče dokončno presojalo,« je posledice svoje sodbe povzel Zalar. Obenem je napovedal še odškodninsko tožbo. »Tožba bo zanesljivo usmerjena proti posameznikom, predvsem proti Borisu Štefanecu. Mislim, da je čas, da tisti, ki povzročajo škodo, za svoja dejanja tudi odgovarjajo. Odškodninska tožba ne bo majhna, o višini in tudi o tem, ali je smiselno sprožiti še tožbo proti državi, pa se bom posvetoval z odvetniki,« je dejal Zalar.
