Po tem dogodku pretirane reakcije javnosti ni bilo. »Ti starši,« so si brundali državljani, »res pretiravajo s skrbjo za lastne otroke.« Toda zadeva je bolj problematična. Po poročanju istih medijev se je namreč izkazalo, da je prisluškovalno napravo otroku v torbo položil oče, ki naj bi bil po neuradnih podatkih policist.
Vzporedno z dogodkom so poslanci potrdili dodatna pooblastila slovenski policiji, uporabo paralizatorjev in avtomatskega beleženja registrskih tablic. Ker živimo v nevarnih časih. Ker policija to enostavno potrebuje. In ker brez tega pač ne gre.
Če razlogom za ne gre oporekati, pa nam zgornji primer govori o tem, da življenje v nevarnih časih ni edini argument za omejevanje svobode in povečane uporabe restriktivnih sredstev brez nadzora nadzornikov. In še tako dobri nameni za boj proti nepridipravom se lahko izrodijo v zasebne zlorabe za zares trapaste namene.
To se ne dogaja samo pri nas. Tudi v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so zlorabe podatkovnih baz in drugih orodij boja proti terorizmu vedno pogostejše. Policisti brskajo po zasebnosti svojih bivših partneric ali partnerjev, za zasebne koristi in druge namene. Že to je samo po sebi dovolj velika težava, če k temu dodamo še odsotnost nadzora nadzornikov in relativno šibke sankcije pri ugotovljenih kršiteljih, pa je zadeva še veliko bolj problematična.
Na potezi smo državljani in naši politični predstavniki. Treba je jasno in glasno povedati, da so kršitve zasebnosti in vedno bolj invazivna orodja organov pregona problematičen ukrep, ki zahteva jasne in nedvoumne varovalke pred zlorabami ter takojšnjo reakcijo vladnih ustanov.
Mimogrede, ministrica za policijo je že pojasnila, da v primeru Tetra za zdaj ne bo kaznovala odgovornih, da pa zadevo spremljajo in analizirajo. Prav tako preiskujejo primer prisluškovalne naprave. Počakajmo torej na rezultate. In bodimo pozorni na razvoj dogodkov.
