V Berlinu so sinoči po več kot letu dni za skupno mizo sedli voditelji Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije, torej tako imenovane normandijske četverice, ki je nastala leta 2014 za iskanje mirne rešitve krize v vzhodni Ukrajini. Srečanje je bilo dolgo negotovo in so ga potrdili šele v torek, potem ko je med štirimi prestolnicami delovala vroča telefonska diplomacija. Na koncu so kljub vnaprejšnjemu zniževanju pričakovanj v nemško prestolnico prišli vsi, prvič po dveh letih tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki sta ga nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande hotela ločeno videti še iz enega razloga: zaradi vojne v Siriji oziroma ruskega letalskega obstreljevanja položajev v mestu Alep, zaradi česar sta v zadnjih dneh omenjala možnosti novih sankcij proti Moskvi. Zaradi Sirije se je že pred tem zakuhal spor med Rusijo in Francijo – Putin je prejšnji teden odpovedal obisk Pariza, potem ko je Hollande dejal, da bi Moskvo zaradi dejanj v Siriji lahko obtožili za vojne zločine.
Bliža se odločitev o sankcijah
Putin je pred odhodom v Berlin dejal, da se o Siriji nima namena pogovarjati, a aktualnih tem je tudi brez te veliko. Danes se v Bruslju začenja dvodnevni vrh voditeljev Evropske unije, odnosi z Rusijo pa bodo visoko na dnevnem redu. Ob pripravi na vrh so zunanji ministri držav članic v ponedeljek posodobili dokument o zunanjepolitičnih prioritetah Evropske unije, v katerem tudi piše, da »rusko kršenje mednarodnega prava na vzhodu Evrope do temeljev ogroža evropsko varnostno ureditev«, omenja pa tudi njeno vlogo v Siriji in drugod. Evropski voditelji bodo imeli na vrhu politično razpravo o odnosih z Rusijo, zato se zamisel za včerajšnji vrh v Berlinu najbrž ni rodila izključno zaradi aktualnega položaja v Ukrajini.
V Bruslju bodo voditelji EU govorili tudi o šestih članicah vzhodnega partnerstva, od katerih želijo tri v Evropsko unijo (Gruzija, Moldavija in Ukrajina), tudi pri tem pa je pomembna vloga Moskve. Za nameček bo decembra pred voditelji EU vprašanje o podaljšanju obstoječih sankcij proti Rusiji zaradi Krima in Ukrajine.
Pet zahtev Kijeva
Srečanje v Berlinu pa je bilo vendarle namenjeno Ukrajini in (ne)uresničevanju drugega mirovnega sporazuma iz Minska, ki ga je februarja lani pripravila prav normandijska četverica. Prvi izziv je spoštovanje premirja – v vzhodni Ukrajini sicer ni velikih spopadov, vendar pa orožje ne potihne – drugi pa politična integracija vzhoda Ukrajine. Moskva in Kijev drug drugega obtožujeta nespoštovanja dogovorov. Porošenko trdi, da je Ukrajina izpolnila 95 odstotkov političnega dela sporazuma, Rusija pa »nič odstotkov varnostnega dela«. V Kijevu pravijo, da bodo trdno vztrajali pri izpolnitvi petih točk, in sicer pri umiku ruskih enot z vzhoda Ukrajine, pri razpustitvi samooklicanih lokalnih oblasti v regijah Doneck in Lugansk, pri vzpostavitvi misije evropske policije za izvedbo lokalnih volitev na teh območjih, pri izpustitvi vojnih ujetnikov in pri omogočanju dostopa predstavnikom Organizacije za varnost in sodelovanje, ki ji trenutno predseduje Nemčija, do vzhoda Ukrajine in njene tamkajšnje meje z Rusijo. Rusija pa na drugi strani trdi, da Kijev ni izpolnil svojega dela dogovora. Omenjajo neizvedbo lokalnih volitev in zahtevo, da Lugansk in Doneck dobita več avtonomije.
Kdo je ubil Motorolo?
Upornike v Donecku je v soboto presenetila vest, da je bil ubit njihov izpostavljeni poveljnik Arsenij Pavlov, imenovan Motorola. V svojem stanovanjskem bloku se je peljal z dvigalom, ko se je sprožila daljinsko upravljana podtaknjena bomba. Uporniki so za smrt Motorole, ki je vzdevek dobil med vojno v Čečeniji, ko je skrbel za komunikacije bataljona ruske vojske, okrivili ukrajinske oblasti oziroma prokijevsko tajno enoto v Donecku. Voditelj regije Doneck Aleksander Zakarčenko je dejal, da je umor vojna napoved in da bo zato vojno razširil v osrednjo in zahodno Ukrajino. V Kijevu pravijo, da je 33-letnega Pavlova dala ubiti Moskva, ki naj bi se hotela znebiti vzhodnoukrajinskih voditeljev, ki uhajajo nadzoru. Ugiba se tudi, ali je bil Motorola žrtev razprtij med uporniki.
