Novemu nordijskemu centru Planica električne energije ne bo več zagotavljal domači ponudnik ECE, temveč hčerinska družba hrvaškega energetskega velikana Hrvatska elektroprivreda (HEP) – HEP Energija, ki ima sedež v Ljubljani. Posel je po besedah direktorja Zavoda za šport RS Planica Jelka Grosa vreden 106.000 evrov za leto in pol zagotavljanja elektrike. Ponudnika so izbrali na javnem razpisu. Izbira je že pravnomočna, saj pritožb nanjo ni bilo, novi ponudnik pa naj bi Planico z elektriko začel oskrbovati predvidoma decembra.
Hladijo, grejejo in zasnežujejo za desetino ceneje
»Ključnega pomena je bila ponujena cena elektrike, pri javnih razpisih ne gre drugače, pa tudi kakovosti se na tem področju ne da izmeriti,« je dejal Gros. Po njegovih izračunih je novi ponudnik kar 10 do 15 odstotkov cenejši od sedanjega. Na razpis so prejeli šest ponudb. Največ ponudnikov je bilo iz Slovenije, poleg hčerinske družbe hrvaškega podjetja pa so prejeli tudi nemško ponudbo.
Nordijski center Planica je tretji največji odjemalec električne energije v Zgornjesavski dolini – več je porabijo le še jeseniška železarna in kranjskogorske žičnice. Poraba električne energije njihovih naprav in objektov je, je povedal Gros, odvisna predvsem od letnega časa. Največji porabnik je na celoletni ravni poslovanja zagotovo vetrovnik, ki med delovanjem porabi od 1,6 do 1,8 megavata električne energije na uro. Ko bo v polni uporabi, bo deloval približno dvajset ur na teden, je pojasnil Gros.
Velik porabnik je tudi tamkajšnja sedežnica, ki skakalce in drugo osebje pripelje do vzletišč skakalnic. Precej električne energije pa nordijski center porabi tudi za umetno zasneževanje površin. »Energetsko potratnih naprav nimamo,« opozarja direktor Zavoda RS za šport Planica Jelko Gros. Pri hlajenju skoraj 5000 kvadratnih metrov zasneženih površin v garaži glavnega objekta, ki tekačem zagotavlja treninge na snegu tudi poleti, si denimo pomagajo s toplotnimi črpalkami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo. Prav tako toplotne črpalke ogrevajo okoli 1000 kvadratnih metrov površin v osrednjem objektu nordijskega centra v zimski sezoni, navaja Gros.
HEP širi svoj delež na slovenskem trgu
Nordijski center Planica pa ni prvi slovenski poslovni partner HEP Energije. Ta z elektriko oskrbuje predvsem srednja in velika podjetja, kot so Cimos, Mol Slovenija, Mestno gledališče ljubljansko, SNG Maribor, NLB, Abanka, Hoteli Bernardin, Zavod za gozdove Slovenije Z zeleno energijo HEP oskrbuje tudi Mestno občino Ljubljana, pred slabim letom pa je družba podpisala tudi dveletno pogodbo za oskrbo Luke Koper, vredno 1,8 milijona evrov. »Ponudnika smo izbrali predvsem zaradi ugodne ponudbe, sama dobava pa poteka nemoteno,« predstavnik za odnose z javnostmi Luke Koper Sebastjan Šik opisuje izkušnje s HEP.
Posel z Luko Koper so v matičnem podjetju označili za pomembnega pri strategiji širjenja HEP v regiji. »Doslej je HEP na slovenskem trgu z električno energijo ustvaril več kot petodstotni delež, medtem ko za leto 2017 načrtuje, da bi dosegel več kot 10-odstotni tržni delež,« pravi prokurist podjetja HEP Energija Alan Gregorec. »Velikost HEP, reference na domačem trgu, na katerem oskrbuje skoraj vse največje odjemalce električne energije, ter lastna proizvodnja zagotavljajo ugoden prodajni miks in varnost oskrbe kupcev HEP tudi v Sloveniji,« še opozarja.
Večji delež bi bil lahko nevaren
»Naša ponudba je bila tokrat za 0,6 odstotka ugodnejša od ponudbe, ki se je na razpisu za oskrbovanje NC Planica uvrstila na drugo mesto,« ponudbo opisuje predstavnik HEP. »Ponujena cena za električno energijo je stvar poslovne politike posamezne družbe,« pa rezultate omenjenega javnega razpisa komentira direktor Elesa Aleksander Mervar. »Če nekdo hoče osvojiti neki trg, lahko prav zato v razpisu ponudi nižjo ceno. Treba pa je vedeti, da so cene elektrike pri nas zaradi popačenega trga že tako prenizke in so pod stroškovnimi cenami vseh proizvodnih virov, razen v Dravskih elektrarnah. Vse druge elektrarne imajo višje proizvodne stroške, kot je cena električne energije, ki jo prodajajo,« opozarja.
Bi lahko hrvaški energetski velikan z osvajanjem slovenskega trga kakor koli ogrozil delovanje tovrstnih slovenskih družb? Mervarju se hrvaški cilj po zagotavljanju 10 odstotkov celotne porabe električne energije v Sloveniji še ne zdi nevaren. A bi lahko postal, če bi se ta delež povečeval. To bi lahko za slovenske trgovce, ki elektriko zagotavljajo tudi gospodinjstvom, ne le podjetjem, zaradi ožjega obsega poslovanja in posledično nižjih marž pomenilo večji pritisk na ceno elektrike za gospodinjstva.
Petra Mlakar
