Sklep o dedovanju se bere skoraj kot znanstvena fantastika. Dokument nam je posredoval bralec Jože Prosen, ki opisuje presenečenje ob njegovem prejemu maja letos. Sklep o dedovanju je dobil sicer njegov 88-letni oče, ureja pa dediščino po bralčevem prapradedu Antonu Prosenu, ki je umrl že leta 1888. »Kar 128 let je trajalo, preden je bil opravljen zapuščinski postopek,« je pripovedoval Prosen. Njegov oče je podedoval manj kot odstotni delež lastništva 17 parcel.
»Oče je bil izjemno presenečen, ko je dobil ta sklep sodišča. Ni vedel, za kaj sploh gre. Še vedno nam ni jasno, zakaj to ni bilo urejeno veliko prej,« je dodal sogovornik.
Sklep o dedovanju je izdalo okrajno sodišče v Grosupljem; iz urada njegove predsednice so sporočili, da so naša vprašanja posredovali okrajnemu sodišču v Ljubljani. Tam pa so nam zagotovili, da bomo pojasnila prejeli danes. Ali so seznanjeni s tem ekstremnim primerom, smo preverili tudi na pravosodnem ministrstvu. Tam so odgovorili, da primera ne poznajo.
S takšnim ekstremom se odvetnika še nista srečala
»S takšnim primerom se gotovo še nisem srečal,« je priznal odvetnik Luka Vižintin, ki se ukvarja tudi z dednim pravom. Enako je povedal odvetnik Kristjan Žalec. Ker s konkretnim primerom nista bila seznanjena, sta lahko le ugibala, zakaj do dedovanja ni prišlo prej kot v 128 letih.
»V praksi se včasih zgodi, da se po že zaključenem zapuščinskem postopku po nekaj letih ali desetletjih najde kakšno novo premoženje, ki je bilo v lasti pokojnika. Recimo zaradi neurejenih podatkov v zemljiški knjigi se lahko zgodi kaj takšnega. Takrat sodišče izda dodaten sklep o dedovanju, da zadeve uredi za nazaj,« je pojasnil odvetnik Kristjan Žalec. To je potrdil tudi odvetnik Luka Vižintin. A v konkretnem primeru iz sklepa sodišča ni razvidno, da bi šlo za dodaten sklep o dedovanju zaradi nepričakovane najdbe dodatnega premoženja pokojnika.
Po podedovanih zemljiščih vodi dolenjska avtocesta
Prosenov oče je sprva mislil, da je celotno zadevo sprožil kateri od drugih dedičev, ki bi hotel prodati neko nepremičnino, a je ni mogel, ker lastništvo v zemljiški knjigi ni bilo urejeno. »Na koncu se je izkazalo, da ni bilo tako, in še danes ne vemo, zakaj se je ta postopek zgodil ravno letos,« je priznal Jože Prosen.
Vpogled v register geodetske uprave kaže, da je večina od sedemnajstih parcel, katerih manjši delež je letos podedoval tudi Prosenov oče, na dolenjski avtocesti, in sicer na območju cestninske postaje Dob. »Očetu sem rekel, naj kar postavi mitnico in avtomobilom, ki vozijo čez njegovo zemljo, zaračuna mitnino,« se je pošalil Prosen.
Lastništvo zemljišč zelo razdrobljeno
V zemljiški knjigi je lastništvo teh parcel razdrobljeno med približno 40 fizičnih oseb, župnijo Šentvid pri Stični in državo. Ker dolenjska avtocesta vodi po zemljiščih, ki niso v celoti v lasti države, nas je zanimalo, kako je država sploh lahko zgradila avtocesto na odseku Višnja Gora–Bič. V družbi za avtoceste so pojasnili, da gradbeno dovoljenje za gradnjo avtoceste lahko pridobijo med drugim tudi na podlagi potrdila o nedokončanem zapuščinskem postopku. »Po izvedenem dedovanju pa je obveznost investitorja, da z novimi lastniki (torej dediči) sklene ustrezne pogodbe in jim izplača pripadajočo odškodnino.«
V družbi za avtoceste so zagotovili, da je urejanje lastništva zemljišč na območju avtocestnega odseka Višnja Gora–Bič v zaključni fazi. »Od več kot 40 solastnikov je trenutno urejen oziroma prenesen v last Republike Slovenije približno tričetrtinski delež, preostalo pa je še predmet nedokončanih dedovanj ali pa katerih drugih postopkov, s katerimi bodo določeni posamezni lastniki ali solastniki,« so pojasnili v družbi za avtoceste. Ko bodo še ti postopki končani, bo država z lastniki sklenila ustrezne pogodbe. Glede na to, da se v družbi za avtoceste ukvarjajo z urejanjem lastništva na tem odseku, nas je zanimalo, ali so morebiti ravno oni po dobrem stoletju sprožili zapuščinski postopek, vendar nam na to vprašanje včeraj niso utegnili odgovoriti.
