Tudi v povsem svežem predlogu gradbeno-prostorske zakonodaje, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor na svojih spletnih straneh objavilo te dni, ostaja možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za nenevarne objekte, starejše od 20 let, bodo lastniki lahko pridobili posebno pogojno dovoljenje za objekt daljšega obstoja in se tako izognili inšpekcijskim postopkom.
V povprečju 800 evrov kazni za enodružinsko hišo
Za objekte, katerih lastniki nimajo druge nepremičnine za bivanje ali v njih opravljajo gospodarsko dejavnost, ki je edini vir dohodka, pa bo mogoče pridobiti enkratno začasno dovoljenje za pet let. Toliko časa miru pred inšpekcijo bodo dobili še lastniki, ki bodo želeli izpolniti vse pogoje za legalizacijo svoje nepremičnine.
Ta ne bo nič dražja kot sedaj, čeprav si okoljsko ministrstvo od nje po zelo grobih ocenah obeta celo več kot 90 milijonov evrov dodatnega denarja. Predlagani gradbeni zakon ne uvaja nobenih novih dajatev ali kazni za črnograditelje, temveč naj bi se dodatnih 7,2 milijona evrov nabralo od nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je v veljavi že od leta 2003. Njegova višina je odvisna od vrste nedovoljene gradnje, njene lege, namena, faze gradnje in drugih dejavnikov, v povprečju pa lastnik za legalizacijo enostanovanjske stavbe na neproblematični lokaciji danes plača 800 evrov nadomestila. Tudi po novem bi ta denar po formuli pol-pol končal v državnem in občinskih proračunih.
Poleg tega bo moral lastnik plačati komunalni prispevek, ki ga določi občina. Za stanovanjski objekt velikosti 150 kvadratnih metrov na parceli velikosti 500 kvadratnih metrov v središču Ljubljane prispevek recimo znaša 13.800 evrov, za objekt z enakimi lastnostmi v Odrancih pa 1941 evrov.
Hkrati bo treba poravnati še nekaj desetakov stroškov upravne takse za vlogo in izdajo odločbe, izogniti pa se ne bo mogoče niti stroškom izdelave vse potrebne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja. Državi in občinam naj bi medtem denar še naprej prinašali tudi inšpekcijski postopki in globe zoper črnograditelje.
Računajo na 9000 vlog
Čeprav ne želijo ugibati, koliko nezakonitih gradenj bo mogoče legalizirati po novem zakonu, na okoljskem ministrstvu očitno računajo na podoben odziv kot leta 1993, ko so lastniki vložili skoraj 9000 zahtevkov za legalizacijo. Tolikšno število vlog so namreč predvideli v izračunih finančnih posledic nove zakonodaje.
Podobno ima gradbena inšpekcija ves čas odprtih okoli 10.000 postopkov. Iz analize teh postopkov v letu 2013 pa izhaja, da je večino nedovoljenih gradenj najverjetneje mogoče legalizirati, a se lastniki izogibajo nepotrebnim stroškom in administrativnim bremenom, ki so povezana s pridobivanjem predpisanih dovoljenj. Po uvedbi inšpekcijskih postopkov so namreč v 373 primerih lastniki objekte legalizirali, 178 črnih gradenj so porušili sami, prisilno rušenje pa je inšpekcija v letu 2013 izvedla v 15 primerih. Analiza je še pokazala, da inšpektorji večinoma obravnavajo kršitve pri gradnji manj zahtevnih objektov (med katere spadajo tudi enostanovanjske hiše), da gre največkrat za nedovoljene gradnje v strnjenih naseljih, zunaj strnjenih naselij pa izstopajo nedovoljene gradnje na kmetijskih zemljiščih.
Pripombe in predloge k zadnji različici nove gradbene in prostorske zakonodaje, ki poleg legalizacije in gradbenega zakona zajema še zakon o urejanju prostora in zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, bo okoljsko ministrstvo sprejemalo do 4. novembra.
Legalizacija črnih gradenj doslej
Dnevnik
PODATKI
1978
Zaradi naraščajočega števila nezakonitih gradenj in neučinkovite zakonodaje je
bila sprejeta novela zakona o urbanističnem načrtovanju, ki je prinesla množično
legalizacijo pred letom 1978 zgrajenih neproblematičnih črnih gradenj, medtem
ko naj bi preostale porušili po prioritetah oziroma najkasneje takrat, ko bi bilo
zemljišče potrebno za drugačne urbanistične načrte.
1993
Po aferi s črnograditelji in krajani Malega Vrhka, ki so se organizirano uprli zahtevam inšpektorjev po rušenju tamkajšnjih nezakonitih gradenj, je pod tedanjim ministrom za okolje in prostor Miho Jazbinškom nastala novela zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki je prinesla novo množično legalizacijo nedovoljenih gradenj. Lastniki so jih prijavili skoraj 9000, legalizirati pa jim je po podatkih okoljskega ministrstva uspelo 5600 gradenj.
2003
Novi zakon o graditvi objektov je prinesel delno legalizacijo črnih gradenj.
V prehodnih in končnih določbah je omogočil amnestijo nekaterih starejših objektov.
2012
Vlada Janeza Janše je z novelo zakona o graditvi objektov oblikovala radikalen predlog splošne legalizacije vseh objektov, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, in tistih, ki so bili grajeni na osnovi lokacijske informacije izpred leta 2003.
Ob velikem nasprotovanju javnosti je zakonski predlog umaknila.
2013
Janševa vlada je tik pred odhodom potrdila novo uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor pod vodstvom Zvonka Černača, in s tem po lastnih pojasnilih uveljavila »mini legalizacijo« nezahtevnih in enostavnih objektov (ki pa so lahko veliki tudi do 150 kvadratnih metrov). V piranski občini so to imenovali največja tiha legalizacija črnih gradenj na kmetijskih zemljiščih v zgodovini države. Najbolj sporne določbe uredbe je odpravila šele naslednja vlada Alenke Bratušek.
2014
Černačev naslednik (če ne štejemo nekajdnevne epizode Igorja Maherja) Samo Omerzel je pripravil zakon o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki določa zgolj minimalna dokazila za legalizacijo objektov izpred leta 1995 in takšnih, ki minimalno odstopajo od zahtev gradbenega dovoljenja. O usodi drugih bi odločala posebna gradbena komisija. Predlog zaradi zahtev stroke po hkratni prenovi sistemske zakonodaje, ki bi preprečila nove črne gradnje, je končal v predalu.
