Srečko Katanec je drugi mandat na klopi slovenske nogometne reprezentance začel na silvestrovo 2012, ko je nasledil Slavišo Stojanovića. V nogometno selekcijo se je vrnil kot nacionalni junak, ki je Slovenijo ob prelomu tisočletja popeljal tako na evropsko kot svetovno prvenstvo. Veljal je za rešitelja, a je po skoraj štirih letih dela pokazal premalo in izgubil široko zaupanje javnosti. Čeprav je v začetku junija napovedal odstop v primeru zmage Aleksandra Čeferina v tekmi za predsednika Uefe, bo še naprej vztrajal na selektorskem položaju.
Katanec spet razdražil javnost
Katanec je že v prejšnjih poraznih kvalifikacijah za udeležbo na letošnjem evropskem prvenstvu vznemirjal s klavrnimi javnimi nastopi, ko je serijsko obračunaval z navijači, strokovnimi kolegi in mediji. Nedolgo tega je priznal, da je »v preteklosti naredil marsikaj narobe«, in si zaželel boljšega ozračja okoli reprezentance. Včeraj, ko je predstavil načrte pred pomembnima domačima tekmama kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2018 proti Slovaški in Angliji, mu je spet spodletelo. Njegov nastop na tiskovni konferenci, kjer je omalovaževal celo lastne igralce, je pred oktobrskim vrhuncem v Stožicah znova razdražil občinstvo. Katanec se je v skoraj polurnem pogovoru z novinarji vnovič zapletal v protislovja in ponudil malo vsebine, kar je že od začetka drugega mandata na slovenski klopi njegov zaščitni znak.
Slovenija v paket tekem s favoriziranima Slovaško in Anglijo, od katerega bo odvisno, v katero smer bo zapihal veter v kvalifikacijah za mundial v Rusiji, vstopa po bolečem septembrskem zdrsu v Litvi, kjer je v zadnji minuti po golu kapetana Boštjana Cesarja komajda iztržila neodločen izid. Katanec je včeraj sicer še enkrat ponovil, da je zadovoljen, kako se je reprezentanca vrnila po zaostanku z 0:2, a bi se moral raje vprašati, zakaj je sploh zabredla v tako globoke težave. Katancu se je v Vilni izjalovila taktična postavitev v rombu na sredini igrišča, ki je ni uigraval niti na pripravljalnih tekmah. Včeraj je potarnal celo nad sodniškim kriterijem v Litvi, ki po njegovem ni bil pravičen za obe moštvi, in izrazil upanje, da bo imela Slovenija v prihodnosti boljše sojenje zaradi vplivnega položaja Aleksandra Čeferina v Uefi.
Kakšna so merila za izbor igralcev?
Na ponedeljkov zbor na Brdu pri Kranju je selektor Katanec povabil 25 igralcev, med katerimi izstopa novinec Aleks Pihler iz Maribora, v reprezentanco pa se vračata Boban Jović in Nik Omladič. Ob vseh nerazumljivih Katančevih potezah z izborom igralcev se poraja resno vprašanje, po kakšnem merilu sploh izbira reprezentante. »Z nekaterimi sem bil v preteklosti zadovoljen, zdaj pa nisem več. Nekatere vračamo, nekateri so novi,« je bil v svojem slogu nekonkreten selektor, ki s tovrstnimi izjavami le še poglablja pomisleke, da Slovenija pod njegovim vodstvom nima pravega koncepta in prihodnosti. Pri vprašanjih o statusu branilca Petra Stojanovića iz Dinama in napadalca Andraža Šporarja iz Basla je bil Katanec še posebno piker. O Stojanoviću je rekel, da se premalo posveča obrambnim nalogah, o vpoklicu Šporarja pa sploh ni razmišljal, »ker v reprezentanci še niti enkrat ni streljal na gol«. Pričakovano se je raje odločil za metuzalema Milivoja Novakovića.
Večkrat je tudi poudaril, da Slovenija nima zgrajene reprezentance, kar odpira pomembno vprašanje, kaj je Katanec sploh počel v zadnjih štirih letih, saj je za sestavo izbrane vrste v celoti odgovoren ravno selektor. Zanimivo, da niti enkrat ni omenil učinkovite forme legionarjev, ki vsak teden izstopajo v najmočnejših evropskih ligah in igrajo v ligi prvakov, ampak je navijačem raje poslal sporočilo, naj bodo na oktobrskih preizkušnjah proti Slovaški in Angliji pripravljeni na trpljenje. »Morali bomo imeti srečo, da nam ne bodo zabili gola, mi pa bomo morali izkoristiti vsaj delček priložnosti. Naj se ljudje zavedajo, da igralcem v nekaj treningih ne morem izbiti iz glave njihovih navad. Slovenija nima igralcev, da bi lahko igrala kot Barcelona. Naša igra ne more temeljiti na posesti žoge. To kar pozabite. Tega nismo sposobni,« se je razgovoril Katanec in povrhu okrcal medije za poročanje po zadnji tekmi v Litvi. »Malo ste šli v skrajnost. Mislim, da se zavedate tega.«
Slovenija padla že na 67. mesto
Slovenija je medtem na lestvici Fife že zdavnaj izgubila stik z elito. Ko je Katanec prevzel drugi mandat, je bila na repu petdeseterice, posodobljeni podatki pa kažejo, da je padla na skromno 67. mesto. Pred njo so uvrščeni tudi Uzbekistan, Gvineja, Panama, Uganda, Združeni arabski emirati... Tudi to je ogledalo slovenske vrste, ki bi glede na individualno kakovost reprezentantov morala pokazati več. Najverjetneje ji lahko uspe šele z drugim selektorjem. Takšnim, ki bo igralcem znal prisluhniti, jih spoštovati in pravilno usmeriti. Srečko Katanec te priložnosti v drugem poskusu ni izkoristil, a še kar vztraja. Do kdaj, gospod selektor?
