Dunajski vrh enajstih premierjev, ki ga je sklical avstrijski kancler Christian Kern, predsednika evropskega sveta Donalda Tuska in komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa je bil namenjen dvema ciljema; prvi je bil obnovitev politične potrditve zaveze evropskih predsednikov vlad z nedavnega neformalnega vrha v Bratislavi, da se neregularni tok migracij, ki ga je lani s prihodom več kot milijona ljudi doživela Evropska unija, ne bo več ponovil. Drugi cilj je usklajevanje te politične zaveze v praksi – kako torej čim bolje uglasiti nacionalne varnostne ukrepe na mejah. Ko bo v Avstriji dosežena kvota 37.500 prosilcev za azil, bo država zaostrila svoj nadzor na mejah. Domino efekt zapiranja meja južneje na balkanski poti je nato neizbežen.
Za povrnitev nadzora na zunanjih mejah
»Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena,« je po vrhu v kanclerjevem uradu dejal premier Miro Cerar. Čeprav so v pestrosti enajstih udeleženih držav obstajali različni interesi in skrbi glede migracijske politike, so se predsedniki vlad strinjali, da mora zahodnobalkanska pot ostati zaprta za neregularne migracije. Politika dobrodošlice nemške kanclerke Angele Merkel, ki je prav zaradi te politike že utrpela izgube na nekaterih deželnih in lokalnih volitvah, je tako doživela še evropsko zavrnitev.
Premierji so se strinjali, da je treba okrepiti nadzor na evropskih zunanjih mejah in tudi okrepiti aktivnosti Frontexa za preprečitev neregularnih migracij. Kljub temu da je balkanska pot od februarja uradno zaprta, je letos v Nemčijo po tej poti s pomočjo tihotapcev uspelo priti 50.000 prosilcem za azil, migrantski žep s 7000 begunci je nastal v Srbiji, 60.000 ljudi pa je obtičalo v Grčiji. »Povrniti si je treba nadzor nad zunanjimi mejami,« je po srečanju s pogledom na grško-turško mejo dejal Kern. Če se bodo začele bolje izvajati operacije Frontexa v Grčiji, je kancler dopustil možnost, da bi na »periferiji Evrope doživeli težave«, saj bi v državi obtičalo še več migrantov.
Medtem ko so bili voditelji enotni, da je treba z novoustanovljeno kopensko in obalno stražo EU pomagati državam na zunanjih evropskih mejah (prvih 200 od 1500 mejnih stražarjev bo oktobra poslanih v Bolgarijo), pa se niso mogli zediniti, kje naj bi povlekli novo »obrambno linijo« Evrope, če dogovor med EU in Turčijo vendarle propade. Po zaprtju makedonsko-grške meje so sedaj kar štiri meje v igri za nove obrambne linije Evrope, če bi se begunski tok ponovno okrepil: hrvaško-srbska, srbsko-bolgarska, bolgarsko-turška in bolgarsko-grška meja. Poleg tega bi lahko zaradi nacionalnih ukrepov prišlo do razširitve oziroma do postavitve novih mejnih pregrad še na avstrijsko-madžarski, avstrijsko-slovenski, avstrijsko-italijanski in slovensko-hrvaški meji.
Orbanova libijska rešitev
Idejni oče nacionalnih varovalnih ukrepov z ograjami, madžarski premier Viktor Orban, bi želel, da te obrambne linije potekajo čim bolj južno na balkanski poti. Po vzoru avstralske »migracijske rešitve« je Orban predlagal vzpostavitev velikega begunskega taborišča oziroma mesta na obalah Libije, kjer bi prosilci za azil čakali na morebitno odobritev mednarodne zaščite v Evropi, mesto pa bi v skladu z dvostranskim dogovorom z libijsko vlado varovale evropske sile.
Kanclerka Merklova se je zavzela za to, da bi Evropska unija s tretjimi (afriškimi) državami sklenila še več podobnih sporazumov vračanja nezakonitih migrantov, kot je bil sklenjen s Turčijo. »Želimo ustaviti nezakonite migracije, a izpolnjevati naše humanitarne obveznosti,« je povedala kanclerka. Dogovori o vračanju migrantov se sicer pripravljajo z Afganistanom, Pakistanom, Nigrom in Malijem, vse več evropskih politikov pa tudi zagovarja zamisel, da bi morali podoben dogovor kot s Turčijo skleniti tudi z Egiptom, ki je za Libijo postal druga najpomembnejša točka odhoda migrantov na pot v Evropo.
