Slovenija za vlagatelje bližje varnim državam

Za dobre novice v Sloveniji je v preteklem tednu poskrbela bonitetna agencija Moody's, ki je v petek izboljšala obete Republike Slovenije glede sposobnosti odplačevanja dolga, in sicer iz stabilnih v pozitivne. Prvi razlog za izboljšanje obetov vidijo v nižjem proračunskem primanjkljaju. Ta je leta 2015 znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je znatno manj od 5 odstotkov, kolikor je znašal leta 2014. Primanjkljaj je tudi skladen z osnutkom proračunskega načrta, ki je omogočil državi, da je izstopila iz programa evropske komisije za presežne proračunske primanjkljaje (angl. Excessive Deficit Procedure). Posledično Moody's ocenjuje, da bo začelo upadati tudi razmerje med dolgom in BDP, in sicer s 83,1 odstotka, kolikor je znašalo leta 2015, na 78,2 odstotka v letu 2017. Naslednji ključni razlog pa vidijo v nedavno sprejetih reformah, s katerimi bi se država lahko soočila z nekaterimi dolgoročnimi izzivi, kot sta modernizacija in dvig učinkovitosti javne uprave ter vzdržnost pokojninskega sistema.

Tokratna objava je v kombinaciji z junijskim zvišanjem bonitetne ocene s strani agencije S & P zagotovo pripomogla k temu, da je danes zahtevana donosnost 10-letnih slovenskih državnih obveznic pri 0,77 odstotka nižja od primerljivih španskih (1,08 odstotka) in italijanskih (1,34 odstotka) obveznic ter se že približuje po boniteti sicer višje ocenjenim francoskim državnim obveznicam (0,31 odstotka).

Prodaja novih osebnih vozil se je avgusta v Evropski uniji na letni ravni zvišala za 10 odstotkov in s tem popravila relativno slab julijski podatek, ko je prišlo do sploh prvega znižanja omenjene prodaje po 34 zaporednih mesecih rasti. Med večjimi avtomobilskimi trgi se je prodaja v avgustu najbolj zvišala v Italiji (za 20,1 odstotka), sledila je prodaja v Španiji (za 14,6 odstotka) in Nemčiji (za 8,3 odstotka). Padec prodaje na letni ravni pa je bil zabeležen le na Nizozemskem (–12,1 odstotka), v Grčiji (–6,6 odstotka) in Sloveniji (–1,4 odstotka). Med proizvajalci na prvem mestu s 25,9-odstotnim deležem ostaja skupina VW.

Na začetku tedna je vlagatelje presenetila novica o nenavadnih prodajnih praksah v (do nedavnega) eni konservativnejših ameriških bank Wells Fargo. Tečaj delnice omenjene banke je v preteklem tednu zdrsnil za 6,8 odstotka, kar je predvsem posledica odkritja več kot 2 milijonov odprtih lažnih osebnih računov in izdanih kreditnih kartic, za katere komitenti sploh niso vedeli ter niso izdali nobenega dovoljenja za njihovo odprtje oziroma izdajo. Posledično je banka prejela kazen treh regulatorjev v skupni višini 190 milijonov dolarjev, sledijo pa še zaslišanja pred državnim senatom. Odpuščenih je bilo 5300 zaposlenih, pri katerih so odkrili nepravilno ravnanje. Za slab teden banke je poskrbela še izguba primata največje banke po tržni kapitalizaciji, saj jo je s 237,7 milijarde dolarjev prehitela JP Morgan.

Sredi tedna je nemški farmacevt Bayer še četrtič izboljšal svojo ponudbo za prevzem ameriške družbe za gensko predelavo semen Monsanto, višji ponudbi je sledil dogovor o prevzemu. Vrednost prevzemne ponudbe znaša 66 milijard dolarjev (skoraj 59 milijard evrov), če bodo prevzem potrdili tudi regulatorji, pa bo to največji prevzem katere koli nemške družbe v zgodovini. Bayer je tako prvotno ponudbo za prevzem Monsanta zvišal s 122 na 128 dolarjev na delnico. V nasprotju s pričakovanji je tečaj delnice Monsanta v preteklem tednu upadel za 3,12 odstotka, na 103,45 dolarja, kar kaže na to, da marsikateri vlagatelj ne verjame v uspeh prevzema. Po drugi strani pa se je Bayer zavezal, da bo v primeru neuspešnega prevzema Monsantu plačal 2 milijardi dolarjev nadomestila. Skupno bo zaposlenih po prevzemu nekaj manj kot 140.000.

Preberite zadnje članke