Bil je še en izreden vrh, a ne takšen, kot smo jih bili vajeni med finančno ali begunsko krizo. Evropska unija je po številnih krizah minulih let, ki so se nazadnje združile v odločitvi Britancev za izstop iz integracije, nujno potrebovala jasno vizijo, kako naprej. Vrh v Bratislavi je bil njen trenutek resnice. Sedemindvajset evropskih voditeljev je bilo včeraj pred izzivom, da z določitvijo poti za naprej Evropejcem povrnejo vsaj del izgubljenega zaupanja v Unijo. A razen potrditve tega, kdaj nameravajo sprejeti posamezne varnostne in gospodarske ukrepe, jasne politične vizije prihodnosti EU niso premogli. Konkreten načrt, v katero smer se bo Evropa po brexitu premaknila, nameravajo sprejeti šele marca prihodnje leto v Rimu.
Bratislavska agenda á la Juncker
Sprejeli so tako imenovano bratislavsko agendo, ki predstavlja niz zakonodajnih in političnih ukrepov, ki jih namerava EU speljati do poletja prihodnje leto. V precejšnji meri temelji na Junckerjevih projektih »pozitivne agende« EU, ki jo je pred dnevi predstavil v svojem govoru o stanju v Evropski uniji. Mednje sodijo okrepitev nadzora na zunanjih mejah, vzpostavitev elektronskega sistema preverjanja potnikov, še preden se ti odpravijo v EU, in podvojitev sredstev za strateški naložbeni sklad (EFSI). To je le nekaj ključnih prednostnih projektov, s katerimi želi EU državljanom po nizu terorističnih napadov na evropskih tleh povrniti občutek varnosti in še okrepiti prizadevanja za oživitev gospodarske rasti ter vzpostavitev novih delovnih mest.
Voditelji so Junckerjev načrt podprli in tako zagnali »bratislavski proces«, ki naj bi se končal marca prihodnje leto ob 60. obletnici podpisa rimske pogodbe, s katero je bila ustanovljena predhodnica EU – Evropska gospodarska skupnost.
Po oceni predsednika evropskega sveta Donalda Tuska je bila razprava na vrhu odkrita. »Odločeni smo, da s 27 državami članicami naredimo uspešno EU. EU ni popolna, a je najboljši instrument, ki ga imamo za soočenje z izzivi. Potrebujemo EU, ne samo za ohranitev miru in demokracije, ampak tudi zaradi varnosti naših ljudi,« so evropski voditelji zapisali v sklepni izjavi zasedanja.
Nenadzorovanih migracij ne bodo več dovolili
Strinjali so se, da ne bodo več dovolili ponovitve lanskih nenadzorovanih migracijskih tokov, prav tako pa se zavzemajo za nadaljevanje dogovora med EU in Turčijo o zajezitvi migracij. O možnostih vzpostavitve obrambne unije nameravajo evropski voditelji razpravljati decembra. Nemška kanclerka Angela Merkel je bila z doseženim zadovoljna. Na skupni novinarski konferenci s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom je napovedala, da na osnovi bratislavske agende evropsko komisijo in evropski svet v prihodnjih mesecih čaka trdo delo. »Vsi smo prepričani, da brez evropske povezave ne bomo dosegli teh ciljev. Strinjali smo se tudi, da potrebujemo kompromise, občutek solidarnosti in sodelovanje na osnovi skupnih vrednot,« je dejala Merklova.
