Čeprav je bilo sprva predvideno, da bo pogodba o prodaji Cimosa podpisana že minuli petek, naj bi jo po najnovejših podatkih državni lastniki koprske družbe z italijanskim finančnim skladom Palladio Finanziaria morebiti le sklenili čez dva tedna.
Kot so pojasnili v DUTB, je do zamika podpisa transakcijskih dokumentov prišlo, ker je treba končati pogajanja z bankami in pogajanja o sporazumni rešitvi določenih sodnih sporov, v katerih je udeležena skupina Cimos. Poleg tega namerava Palladio Finanziaria z nekaterimi dobavitelji opraviti dodatne razgovore o prihodnjem sodelovanju. Italijanski finančni sklad ima sicer v lasti že dve avtomobilski družbi: Dynamic Technologies Group in Cogeme Set. Slednja tako kot Cimos proizvaja perspektivne turbopolnilnike, vendar pa na nemškem, enem od ključnih trgov koprske družbe, ni navzoča.
Ne glede na podpis kupoprodajne pogodbe pa bo treba do zaključka Cimosovega prevzema izpolniti še številne odložne pogoje. Če bodo te uresničili, naj bi bila kupčija zaključena v začetku prihodnjega leta.
Hrvati od Cimosa terjajo več kot 50 milijonov evrov
Ključno nerešeno vprašanje in eden od odložnih pogojev so odprte obveznosti do Hrvaške agencije za zavarovanje varčevalnih vlog in sanacijo bank (DAB). Ta je letos proti Cimosu vložila tožbo za plačilo glavnice v višini dobrih 20 milijonov evrov, skupaj z obrestmi znesek po neuradnih informacijah znaša od 50 in 60 milijonov evrov. Cimosov dolg do Hrvatov izvira iz 90. let minulega stoletja, ko se je koprska družba zadolžila pri Riješki banki za novo naložbo v Buzetu. Ta banka je kasneje propadla, terjatve pa so prešle na DAB. Možna rešitev je sodna ali zunajsodna poravnava. Če se Cimosu oziroma njegovemu prevzemniku Palladio Finanziaria ne bo uspelo dogovoriti s hrvaško DAB o poravnavi obveznosti, bi namreč slednja v sodnem postopku lahko zavzela stališče, da je bila Riječka banka pri odobritvi posojila Cimosu prevarana. To pa bi pomenilo, da bi sklenjena posojilna pogodba lahko postala nična. S tem pa naj bi DAF pridobil vse Cimosove nepremičnine na Hrvaškem.
Drugi problem pa so pogajanja z bankami o odpisu Cimosovih dolgov. Gre za dogovarjanja s približno desetimi tujimi bankami, ki so financirale poslovanje Cimosovih hčerinskih družb po Balkanu in v preteklosti koprski družbi niso odpisovale obveznosti. Po drugi strani so v postopku prisilne poravnave to storile slovenske banke, DUTB in Republika Slovenija. Kot smo izvedeli neuradno, je bil dogovor sklenjen s skoraj vsemi bankami. Ena od izjem je Zagrebačka banka v lasti Unicredit Bank. Ta je zavzela stališče, da je do Skupine Cimos izpostavljena v višini 10 milijonov evrov, njena zavarovanja pa znašajo 14 milijonov evrov. Toda od treh Cimosovih hrvaških proizvodnih lokacij ima Zagrebačka banka hipoteko vknjiženo le na eni, v Labinu. Po dostopnih podatkih bi hipoteko lahko vknjižila še na preostalih dveh lokacijah, vendar pa poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, meni, da to banki ne bi veliko pomagalo, če, kot omenjeno, DAB pobere vse Cimosove hrvaške nepremičnine.
Brez upoštevanja 70-milijonske dokapitalizacije namerava Palladio Finanziaria za nakup Cimosa odšteti 105 milijonov evrov. Če upoštevamo, da je imela samo krovna družba konec junija za 132 milijonov evrov obveznosti, konsolidirane obveznosti celotne skupine pa naj bi znašale še približno 50 milijonov več, bodo morale Cimosu dolgove odpisati tudi tiste slovenske banke, ki so to že storile v postopku prisilne poravnave. Tedaj so del terjatev spremenile v lastniški kapital Cimosa in s tem postale njegove lastnice. Po neuradnih informacijah naj bi bile slovenske banke pripravljene na ponovne odpise koprski družbi.
