Število kaznivih dejanj, ki vključujejo posnetke spolnih zlorab otrok, narašča. Starost otrok se znižuje, spolne zlorabe postajajo brutalnejše, vse bolj sofisticirane tehnologije pa posiljevalcem, ki zavržna dejanja posnamejo in objavijo, omogočajo, da se vse uspešneje izogibajo razkritju. To je le nekaj pretresljivih ugotovitev iz raziskave organizacije Netclean (Netclean report 2015), v kateri je sodelovalo 28 držav, od tega 20 evropskih.
Raziskava je tudi pokazala, da se je po oceni velike večine anketiranih kriminalistov količina posnetkov spolno zlorabljenih otrok na internetu v zadnjih treh letih spet povečala in da na internetu še nikoli ni bilo na voljo toliko tovrstnega materiala. Z razpečavanjem fotografij in videoposnetkov se trpljenje zlorabljenih otrok praktično nikoli ne konča. Zlorabljeni so vsakič, ko si kdo po naključju ali namenoma ogleda posnetek, ki ga je posiljevalec objavil na spletu. Slovenska policija je zato pred dvema letoma operaterjem predlagala prostovoljno blokiranje tistih spletnih domen, ki bi jih vseboval Interpolov seznam najspornejših strani na internetu (IWOL). Pravno podlago za to bo omogočila novela zakona o elektronskih komunikacijah, ki je prav zdaj v javni razpravi. Nekateri strokovnjaki se bojijo »nevarnega precedensa«, ki da bo ogrozil nevtralnost interneta...
Otroci kot trofeja
Kot pojasnjuje vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na GPU Anton Klančnik, za uvrstitev na Interpolov črni seznam posnetkov veljajo zelo ostra merila. Domena mora obstajati vsaj tri mesece, prikazane morajo biti hude spolne zlorabe otrok (med spolnim aktom), otroci pa morajo biti resnični in mlajši od 13 let. Risank ali avatarjev predlog torej ne zadeva. »Ta naša pobuda je le ena od mnogih preventivnih dejavnosti, s katerimi želimo preprečiti dostop do teh domen na javnem, odprtem internetu. Mnogi nanje naletijo po naključju, nekateri pa si pomagajo s pomočjo določenih besed in šifer, ki si jih v okviru specifičnega jezika, argoja, izmenjujejo uporabniki tovrstnih vsebin,« razlaga Klančnik. In dodaja: »Praksa kaže, da so posiljevalci na svoja zavržna dejanja ponosni. Kruto zlorabljeni, mučeni otroci so zanje trofeja – posneta posilstva dajo na splet, da bi se pohvalili pred podobno mislečimi. Objava posnetkov pa pomeni dodaten poseg v spolno nedotakljivost otrok.«
203. člen novele zakona o elektronskih komunikacijah, ki določa, kdaj operaterji lahko »kršijo« internetno nevtralnost, naj bi po novem dopuščal tudi blokado dostopa do spletnih domen na omenjenem Interpolovem seznamu. A izkazalo se je, da del informacijske stroke, tudi svet za elektronske komunikacije, predlogu – kot je zapisan – niso naklonjeni. V medijih in po spletnih forumih je zakrožil pomislek, da bi takšna blokada pomenila »nevaren precedens«, ki bi nepovratno ogrozil internetno nevtralnost, se pravi načelo, da operaterji niso odgovorni za vsebino spletnih strani.
Ta precedens lahko vodi v politične zlorabe in ogrozi svobodo govora, je bilo slišati tudi minuli teden na posvetu, ki ga je organiziralo ministrstvo za javno upravo. Z enako logiko, je slišati, lahko nekdo zahteva blokado domen, ki motijo neko religiozno ali ideološko skupnost, prepoved »sovražnega govora« ali zaščito nekega voditelja. »Zlorabe bi lahko preprečili le z vsakokratno odredbo sodišča,« poudarja Andrej Brodnik, ki na fakulteti za računalništvo in informatiko predava digitalno forenziko. Številni se z njim strinjajo; tudi minister Koprivnikar išče rešitev v tej smeri. Po mnenju policije pa bi bila ta pot prezamudna in zato neučinkovita. »Vsakič znova bi morali strani kopirati, pisati zapisnike in prijave, v tem času pa bi bili posnetki že stokrat prekopirani in razposlani,« se boji Klančnik.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik kljub temu vztraja: »Policijski organi ne morejo sami odločati, katere vsebine na internetu bodo dostopne in katere ne. Za zdaj še nismo dobili prepričljivih zagotovil, da blokad ni mogoče izvajati v okviru obstoječih zakonskih pooblastil, se pravi na podlagi sodne odredbe, izdane po postopku iz zakona o elektronskem poslovanju na trgu.« Prelesnikova tako kot mnogi informacijski strokovnjaki še opozarja, da bo takšno blokado mogoče zelo preprosto zaobiti.
Zločin brez žrtve
Tega se zavedajo tudi na policiji. Model blokiranja določenih strani namreč ne zajame vseh tovrstnih objav na internetu, na primer na »darknetu« ali P2P-omrežjih. Storilci vedo, da je že samo dostopanje do spornih spletnih strani nezakonito, zato se znajo dobro skriti. A to vseeno ne pomeni, da predlagano blokiranje ne bi bilo učinkovito, meni Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko, kjer zakonsko spremembo podpirajo. »Prav preprost dostop do posnetkov zlorab posameznika pogosto vodi k temu, da začne redno obiskovati te strani. Storilec v tem primeru lažje živi v zanikanju, da zgolj ogledovanje teh strani ne pomeni nič slabega, da gre torej za 'zločin brez žrtve'. Toda manj ogledov pomeni manj povpraševanja in s tem manj zlorab in posilstev,« je jasen Motl.
»Naša pobuda vsebuje dovolj varovalk, da se ni treba bati zlorab,« je prepričan Klančnik. Operaterji, ki bodo podpisali sporazum z Interpolom, bodo lahko blokirali le natančno določene in preverjene strani. Ne bodo se mogli torej sami odločati, katero domeno prepovedati in katere ne. Poleg tega mora vsak posnetek pred uvrstitvijo na Interpolov seznam po pravilih preveriti vsaj še ena neodvisna agencija za raziskovanje zlorab, ob morebitnih pomotah ali zlorabah pa bodo mogoče tudi pritožbe.« Navsezadnje, dodaja Anton Klančnik, sistem deluje od leta 2010 v desetih evropskih državah, med njimi so vse skandinavske; informacij o morebitnih zlorabah pa ni. In morda najpomembnejše: »S spolnimi zlorabami otrok se v Sloveniji ukvarja 30 kriminalistov. Če se nam ne bo treba ukvarjati z vsako sporno spletno domeno, ki nastane nekje na svetu, nam bo ostalo več časa in energije za raziskovanje spolnih zlorab otrok v Sloveniji.«
Ranka Ivelja
