»Zagovarjal se bom z molkom,« je včeraj na kranjskem okrožnem sodišču dejal Thaqi Alban, obtožen umora bohinjskega učitelja Pavla Zupana, ki naj bi ga po obtožnici sodeč zakrivil iz koristoljublja. Ker 27-letni zidar na vprašanja ni odgovarjal, je sodnica Marjeta Dvornik prebrala zapisnike Albanovega zaslišanja pred preiskovalno sodnico in pred policisti.
Usodni telefonski klic
Alban je v Slovenijo iz Nemčije prispel zgolj z 10 evri v denarnici, zato je za pomoč pri iskanju dela in preživetju prosil znanca Djemila Alo. Ta je skupaj s Jetonom Fido in Shklqim Banushijem pri 60-letnem učitelju iz Nomenja na Gorenjskem oktobra 2014 opravljali gradbena dela. Vzpostavili so zaupen odnos in Zupan naj bi jim med drugim omenil načrte o nakupu novega avtomobila. Delavci so opazili, da ima pri sebi večje količine gotovine, s katero je plačeval tudi zidarska dela. A ker je učitelj trojico poznal, je ta za rop takoj po snidenju začela nagovarjati Albana.
Prepričevanje in bodrenje Albana, češ da bo delo lahko, saj je Zupan star in šibak, okoli hiše pa je zaradi del na voljo dovolj orodja »za pomoč«, ni trajalo dolgo. V Nomenj se je četverica z Jesenic odpravila 2. novembra 2014. Med vožnjo so se dogovorili, da si bodo denar, ki naj bi bil v leseni skrinji na hodniku Zupanove hiše, razdelili na štiri enake dele, Albanu pa so obljubili, da ga bodo po dejanju odpeljali v Avstrijo in »poskrbeli za vse«.
Namesto denarja v skrinji le listje
Vrata Zupanove hiše so bila zaklenjena, zato je Alban potrkal in Zupana vprašal, ali mu proda lesene hlode. Učitelj mu je razložil, da lesa ne prodaja, lahko pa gosta založi s kozjim mlekom in Alban je prikimal. Zupan se je obrnil, da bi izpolnil obljubo, a jih je dobil z rokami po glavi, čemur se je uprl ter Albana popraskal po vratu ter mu vračal udarce. Na vratih se je pojavil Djemil Ala ter izvršitelju svetoval močnejše udarce. Ubogal ga je in uporabil vse, kar mu je prišlo pod roko. Lesa in kamenja se spomni tudi sam, klešč in gasilske sekire, ki naj bi ju uporabil vsaj desetkrat in naj bi bila za učitelja usodna, pa se ne spomni.
A tistega, kar je četverica pri skromnem učitelju iskala, ni našla. Alban je zgrožen ugotovil, da je v skrinji le vrbovo listje. Iskanje po hiši in med Zupanovimi oblačili se je končalo z najdbo šopa bankovcev s 500 do 1000 evri. Potem si je napadalec v kopalnici umil okrvavljene roke – prav za to priložnost kupljene vrtnarske rokavice si je pred dejanjem pozabil nadeti – in jih obrisal v rjuho.
Prišel z 10, odšel z 20 evri
Svoje pajdaše je Thaqi Alban našel šele po krajšem sprehodu skozi vas. Opozoril jih je, da ga skrbi za Zupanovo življenje, a so se mu le smejali. Od izkupička iz žrtvinega žepa pa mu je po vrnitvi na Jesenice Djemil Ala dal 80 evrov in poklical taksi, ki je Albana odpeljal v Ljubljano (in za katerega je plačal tri četrtine svojega izkupička). Potem, ko je v Slovenijo prispel z desetimi evri v denarnici in iskal zaslužek, se je po umoru od tod na Kosovo odpravil z dvajsetimi.
27-letnik je bil na begu kar leto in pol ter medtem večkrat pomislil, da bi se javil policiji. Ta ga je prijela, ko se je letošnjo zimo iz Nemčije, kamor se je odpravil, vrnil v Celje, da bi si na upravni enoti podaljšal dokumente za bivanje v Sloveniji. Njegov vzorec DNK se je ujemal z biološkimi sledmi na kraju umora. Kot je znano, pa je Alban na predobravnavnem naroku krivdo za očitano kaznivo dejanje zanikal. Za umor iz koristoljublja je zagrožena najmanj 15-letna zaporna kazen, tožilka pa je zanj, če bi krivdo priznal, predlagala pet let več.
