Hiša z rekuperacijo in nezadovoljnimi uporabniki

Ti kupci so potegnili najkrajšo, saj so veliko plačali zato, da niso zadovoljni. Pravilno so se odločili, naročili so rekuperacijo in zaupali so, da jo vsi znajo dobro in pravilno narediti, izbrali so nekoga, ki je morda naredil najboljši osebni vtis ali ponudil najnižjo ceno. Ker pa gre za razmeroma novo področje, kjer niso vsi izkušeni, se napake v praksi kar vrstijo. Žal jih je skoraj nemogoče odpraviti, saj so cevni razvodi običajno nedosegljivi.

Neustrezno projektiran in izveden sistem povzroča prekomeren hrup, ni izpodrivnega prezračevanja, zato pride do mešanja slabega in dobrega zraka in do slabšega odvoda vonjav, neustrezna naprava in kalibracija sistema privedeta do previsoke stopnje onesnaženosti, do nihanja volumnov in zrak ni ustrezne kakovosti, čeprav je sistem v pogonu … Pogosto se zgodi, da zaradi prekomernega hrupa uporabniki aparat naravnajo na nižji volumen, kar pa pomeni, da tistega, kar so kupili – dobrega in zdravega zraka –, nimajo.

Kupec montažne hiše

Poznamo kupce, ki ob nakupu montažne hiše niso kaj veliko mislili na prezračevanje, nanj niso posebej opozorili niti prodajalci hiše. Kot da gre za nekaj dodatnega, ne nujno potrebnega. Ko kupujemo svojo novo hišo, je gotovo ogromno zadev, na katere moramo misliti, se o njih odločati in prevzemati odgovornost, kot denimo: tloris, gabariti hiše, velikosti prostorov, površinske obdelave, oprema, vrsta instalacij … Vse tisto, kar se bo videlo, pa bo moralo biti primernega videza, zato je treba v množici ponudnikov sploh najti, kar želimo. Ob tem je vrsta prezračevanja res ne najbolj aktualna zadeva, saj se zraka niti ne vidi. Prodajalci hiš želijo v prvi vrsti prodati hišo in pri tem je pomembna cena. Z vrsto dragih dodatkov se cena hiše povečuje in s tem tudi nevarnost, da bo stranka raje šla drugam …

Torej naš kupec hiše ni bil opozorjen na ta problem oziroma možnosti, ki so na razpolago, in je kupil hišo brez sistema, ki bi stalno zračil hišo, ta hiša pa ima seveda okna s trojnim tesnjenjem in trojno zasteklitvijo. Po dobrem letu opaža, da je bivanje v hiši izredno neudobno: če so okna zaprta, je zrak slab, če so stalno odprta, pa skoznje poleg svežega zraka prihaja še marsikaj drugega, česar si ne želi: trojna zasteklitev in tesnjenje mu nič ne koristijo. Ko sem ga vprašal, zakaj ni naročil rekuperacije, je odvrnil, da na to ni bil opozorjen, da je mislil na vse drugo in da denar ne bi bil ovira, če bi mu kdo razložil, kaj sodobna hiša brez stalnega zračenja pomeni v praksi. Torej imamo nesrečnega in nezadovoljnega kupca nove hiše, v kateri je verjetno na videz vse tako, kot si je želel, a je vse to zdaj v senci neugodne bivalne klime, nekomfortnega bivanja.

In kdo je tu kriv? Po eni strani lahko rečemo, da kupec ni bil dovolj informiran, da se ni dovolj dobro pripravil na nakup hiše. Po drugi strani pa bi prav gotovo prodajalec hiše moral jasno povedati, kako in kaj je s prezračevanjem, in zahtevati odločitev kupca, ali rekuperacija ali higrosenzibilno prezračevanje – hiše brez prisilnega prezračevanja ne bi smel prodati, saj je to v nasprotju z zdravstvenimi in tehničnimi predpisi. Ker pa v Sloveniji pravna država ne deluje in še noben inženir ni bil kaznovan, kljub napakam s smrtnim izidom, lastnikom zdravju nevarnih (pa čeprav novih) nepremičnin ne svetujem pravnih korakov, saj na vsebinske pravne odločitve realno ni računati.

»Pameten« investitor

Ko gremo k zdravniku, mehaniku ali odvetniku, nam ne pride na pamet, da bi jih učili njihovega posla, ko pa se lotimo gradnje ali obnove lastne hiše, je pri marsikom to povsem drugače. Nekateri tehnično usmerjeni (moški) so prepričani, da vedo več od vseh gradbenih inženirjev skupaj in delajo svoj dom po lastnem »strokovnem« prepričanju, pa čeravno je to povsem napačno. Zakaj bi jim kdo solil pamet, za svoj denar bodo delali, kar oni mislijo, da je prav. To se najbolj opazi prav pri prezračevanju, kjer je več možnosti, več resnic in več prepričanj. Celo med strokovnjaki z diplomami je več različnih mnenj, žal pa jih veliko ne temelji na znanju in izkušnjah v praksi, ampak le na načelnem stališču, ki nima realne podlage, ob tem pa smo priča še tehnično neresničnim komercialnim reklamam, ki obljubljajo nekaj, česar oglaševane rešitve ne morejo dati.

Torej ti zase pametni investitorji delajo svoje nove ali obnovljene, dozidane hiše in stanovanja po lastni presoji, kjer poleg tehnično neustreznega znanja odloča tudi ekonomija stroškov – in praviloma se naredi objekt brez prezračevanja. Celo stranišča brez oken ali druge ventilacije smo si lahko ogledali na terenub… Po enem ali dveh letih je jasno, da objekt ni niti komforten niti zdrav za bivanje, če niso vsa okna stalno odprta. Sanacija tako neustrezne gradnje bo dražja in nikoli tako uspešna, kot če bi ob gradnji upoštevali osnovne zahteve in dobro prakso na tem področju. Še huje od tega pa je držanje glave v pesek, nepriznavanje težave in trmasto vztrajanje v stanju, ko člani družine »pametnega« investitorja živijo v higiensko oporečnem okolju, pa čeprav je stavba nova in bogato opremljena.