Svoj 103. rojstni dan je pisatelj, svobodomislec, pričevalec zgodovine in zamejski Slovenec Boris Pahor proslavil v polnem prireditvenem prostoru knjigarne Konzorcij, kjer je navdušenim poslušalcem spregovoril ob izidu svoje knjige V imenu dialoga, ki je izšla pri Cankarjevi založbi.
Knjiga prinaša pisateljeve dnevniške zapise, premišljevanja ob citatih iz knjig, pisma in odgovore nanje ter kratke eseje. Zbrani zapisi so mozaik pisateljevih razmišljanj o temah, ki so ga navdihovale vse življenje, od fašizma do narodne zavesti, pa tudi o aktualnih temah, kakršni sta terorizem in begunska kriza. Opozoril je, da med tem dvojim ne gre vleči enačaja, saj so večino terorističnih napadov doslej izpeljali v Evropi vzgojeni muslimani.
Zanimivo je, da je velik del besedil v knjigi nastal po letu 2013, torej po njegovem dopolnjenem 100. letu, a v njih ne popušča v intelektualni vitalnosti in pronicljivosti.
Imejmo svetovni etični kongres
Pahor se pri svojih letih le še bolj goreče zavzema za dialog, ki pa ga ne vidi kot iskanja nekega lepega ravnotežja, saj je znan po svojih neomajnih stališčih in pri najpomembnejših temah ne dopušča različnih interpretacij. Take so zanj gotovo vprašanja resnice, svobode in nacionalne zavesti. V tem smislu Boris Pahor sebe danes vidi kot pričevalca, ki mlajšim generacijam pomaga ohranjati spomin na grozote druge svetovne vojne in fašizma, česar se, kot je dejal, ne bo naveličal; to bo počel, dokler bo živel. Njegovi številni nastopi pred mladimi (ocenjuje, da jih je bilo okoli 350) so mu pokazali, da mladi nikakor niso brezbrižni do zgodovinskih dogodkov, pač pa po vsej Evropi ugotavlja, da jih te teme močno zanimajo in radi prisluhnejo, če so predstavljene na pravi način.
Pahor se je zavzel za dialog, utemeljen na razumu. Podprl je idejo francoskega pisatelja Stéphana Hessela, da bi Evropska unija ustanovila etični parlament, sam predlaga kar svetovni etični kongres. Zaupa v to, da bi lahko intelektualci rešili svetovne probleme: »Potrebujemo institucijo, v okviru katere bi se srečali politični, finančni in vojaški gospodarji, književniki, filozofi in drugi intelektualci ter predstavniki različnih ver, da bi skupaj našli rešitve.« Prepričan je, da ima človeštvo na področju etike neizkoriščene intelektualne potenciale, če je zmožno klonirati žival in izdelovati visokotehnološke naprave za vsakdanjo uporabo.
Tako vidi tudi Slovenijo in Slovence, ki smo se dolgo borili za obstanek, danes pa usode nič več ne jemljemo v svoje roke. Opozoril je na pomen slovenščine, saj kulturno samozavestnejše države, kot sta Francija in Italija, ne dopuščata, da bi na njune univerze tako vdirala angleščina.
