Ko je Edward Snowden, računalniški analitik, ki je delal tudi za Cio, pred tremi leti objavil zaupne dokumente ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA), je postal trn v peti tamkajšnji vladi in obveščevalnim službam, hkrati pa tudi najbolj znan žvižgač današnjega časa. Ni torej čudno, da je moral pobegniti iz ZDA in se skriti v objemu Rusije, ki mu je odobrila začasni azil, prav tako pa ne to, da je postal svetovni heroj. Snowden je ob pomoči časopisov Guardian in Washington Post razkril, kako daleč sega roka ameriške agencije za nacionalno varnost, ki je v paktu s telekomunikacijskimi podjetji in vladami nekaterih evropskih držav nadzirala nič krive in nič dolžne, predvsem pa nič hudega sluteče slehernike po svetu, in za to plačal visoko ceno.
Triler brez konca, a z več filmi in knjigami
Snowdnova zgodba se bere kot najboljši vohunski roman, ki še nima konca, saj glavnega junaka v ZDA na eni strani še vedno čaka zapor zaradi obtožbe vohunjenja, na drugi strani pa računalniški genij na neznani lokaciji v Rusiji, kjer mu družbo dela njegovo dekle Lindsay Mills, še vedno išče azil v kateri od drugih, recimo temu udobnejših držav.
Čeprav Snowdnov triler še ni končan, je bil ta že do zdaj navdih za več knjig in filmov. Potem ko je njegov podvig, ki se je začel v Hongkongu na srečanju med Snowdnom in novinarjem Glennom Greenwaldom, v svojem z oskarjem nagrajenem dokumentarcu Dobri državljan že leta 2014 ovekovečila režiserka Laura Poitras, se je v svoji maniri njegove zgodbe lotil še Oliver Stone. Kako natančno, bo jasno 10. septembra na filmskem festivalu v Torontu, je pa znano, da je imel Stone s filmom nemalo težav. Najprej je odštel manjše bogastvo za avtorske pravice za knjigi, s katerima si je pomagal pri pisanju scenarija. Za knjigo Luka Hardinga The Snowden Files: The Inside Story of the World’s Most Wanted Man, ki popisuje Guardianovo poročanje o globalnem nadzoru NSA na osnovi Snowdnovega razkritja, je plačal 700.000 dolarjev, ruski odvetnik Anatolij Kučeren, ki je Snowdna zastopal v Rusiji in nato napisal roman o fiktivnem ameriškem žvižgaču Time of the Octopus, pa je od Stona dobil cel milijon. Še preden se je začelo snemanje, je bil Stone tako že ob 1,7 milijona, nato pa so ga že čakale nove težave. Najprej v Rusiji, kjer podjetja, ki so sodelovala z ZDA, niso hotela sodelovati pri projektu, nato pa še doma, v Ameriki, kjer snemanja filma ni hotel podpreti noben studio. Stona je na koncu finančno rešila Evropa, natančneje Francija in Nemčija, denar pa je pritekel le osem dni pred začetkom snemanja.
Ena največjih zgodb današnjega časa
»Zelo čudno je snemati zgodbo o Američanu, ki je ne moreš financirati v Ameriki. Pravijo, da imamo svobodo govora, a misel je financirana in misel je kontrolirana, kontrolirani pa so tudi mediji. Država je, kar se tiče tega, zelo zapeta in na določenih ravneh ni dovoljena nobena kritika. Lahko snemaš filme o voditeljih, ki so se zavzemali za človekove pravice in so že mrtvi, ni pa lahko posneti filma o še živečem človeku,« je odpor, na katerega je naletel v ZDA, v medijih komentiral Oliver Stone, ki se ni pustil odvrniti od projekta.
»To je ena največjih zgodb današnjega časa. Edward Snowden je heroj, ker tega ni naredil za dobiček in ni izdajal skrivnosti, ki bi lahko škodovale naši državi… To dela zaradi vesti,« je lani, ko je napovedal film s preprostim naslovom Snowden, dejal Stone in razkril tudi igralsko zasedbo. Poleg Josepha Gordona - Levitta, ki igra Snowdna in je žvižgača številka ena s Stonom pred letom dni obiskal tudi v Rusiji, bodo v filmu igrali še Shailene Woodley kot Snowdnovo dekle, Melissa Leo kot dokumentaristka Laura Poitras, Zachary Quinto kot Glenn Greenwald in Tom Wilkinson, ki bo igral dopisnika Guardiana Ewana MacAskilla.
Pričakovanja so, kar zadeva film, velika, saj Stone velja za enega najbolj kontroverznih filmskih režiserjev, ki rad provocira in so ga vedno zanimale politične teme in velike osebnosti. Trikratni oskarjevec, ki se je med največje zacementiral z Vodom smrti, med političnimi oziroma vojnimi dramami pa sta bila zanimivejša tudi Rojen 4. julija in Salvador, ima za sabo tudi vrsto filmskih biografij, od drame o pevcu skupine Doors Jimu Morrisonu in filma W o Georgeu W. Bushu do Nixona in JFK, ne smemo pa niti mimo omembe Wall Streeta in Rojenih morilcev. Kam se bo na lestvici njegovih del zasidral Snowden, je težko napovedati, je pa dejstvo, da si Snowden, ki se premiere zagotovo ne bo mogel udeležiti, film v režiji Oliverja Stona brez dvoma zasluži.
