Nedavno je v okolici Grosupljega mladeniču v rokah eksplodiralo neznano pirotehnično sredstvo. Našel ga je na travniku in ga domnevno zaradi radovednosti prižgal z vžigalnikom. Posledice so bile hude, 31-letnika so morali odpeljati na zdravljenje v ljubljanski klinični center.
Na, ujemi, bomba
Pred leti je nespametno ravnanje z neeksplodirano ročno granato močno odjeknilo v Tolminu. Tedaj 53-letni gospod je svoja prijatelja, upokojena policista, povabil na pijačo na svojo teraso. Medtem ko je v letni kuhinji pripravljal pogostitev, je enemu od njiju z vzklikom »na, primi« v roke vrgel granato iz druge svetovne vojne, ki jo je prejšnji dan našel pri spravilu lesa. Presenečenemu lovilcu, ki ni vedel, kaj lovi, je granata eksplodirala v rokah. Posledice: zlom desne ličnice, poškodbe zobovja, očesa, vratu in trupa ter amputacija obeh rok. Njegovega nekdanjega policijskega kolega so delci eksplozivnega telesa poškodovali po obrazu, trebuhu in nogah. Gostitelj na terasi jo je odnesel brez vidnejših poškodb. Kasneje je krivdo za nenamerno in nepremišljeno potezo na sodišču priznal in jo odnesel z 900 urami prostovoljnega dela v javno korist.
Zadnja smrtna nesreča zaradi neeksplodiranega ubojnega sredstva se je zgodila lani. Zbiratelj vojnih ostalin je na dvorišču stanovanjske hiše v okolici Dravograda čistil minometno mino. Eksplodirala mu je v rokah, poškodbe so bile tako hude, da je umrl.
Poškodbe posledica nepremišljenega ravnanja
To je le nekaj primerov nespametnega ravnanja s pirotehničnimi sredstvi in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Na policiji pojasnjujejo, da se je število telesnih poškodb zaradi uporabe prepovedanih pirotehničnih izdelkov lani v primerjavi z letom prej povečalo z 8 na 12, kar deset poškodovanih je bilo mladoletnih. Poškodbam sta največkrat botrovali nepremišljenost in objestnost posameznikov. »V večini primerov je šlo za lahke telesne poškodbe, ki ne bodo pustile posledic pri mladoletnikih. Dva pa sta se žal huje telesno poškodovala,« pojasnjuje Vesna Drole iz policije. Med lažjimi poškodbami je najpogosteje šlo za opekline obraza, oči in rok, posledica težjih poškodb pa je bila amputacija prstov.
Številne preventivne akcije o nevarnosti pirotehničnih sredstev so sicer pripomogle, da se število poškodb dolgoročno zmanjšuje. Pripomniti pa velja, naj ta opozorila ne veljajo le med novoletnimi prazniki. Odveč ni niti opozorilo, da pirotehničnih izdelkov, ki se niso popolnoma sprožili, nikoli ne prižigamo ponovno.
Opozorimo otroke
Če so žrtve pirotehnike večinoma mladi, jih zaradi neeksplodiranih ubojnih ostankov vojn najpogosteje skupijo starejši najditelji in zbiralci vojnih ostalin. Ob najdbi slednjih velja: ne dotikaj se, ne premikaj, ne udarjaj, ne razstavljaj, ne meči v ogenj. Na Upravi RS za zaščito in reševanje pojasnjujejo, da že premik neeksplodiranega ubojnega sredstva lahko povzroči eksplozijo in hude telesne poškodbe (izgubo vida, sluha, raztrganine udov, hude notranje poškodbe in drugo) ali celo smrt. Ker je vojne ostanke še vedno mogoče najti prosto v naravi, je posebno pomembno, da so z nevarnostmi in možnimi posledicami nesreč seznanjeni otroci.
In kako pravilno ukrepamo ob najdbi? Najprej je pametno, da ostanemo prisebni, preprečimo dostop do predmeta in posebej pazimo, da dostop onemogočimo otrokom. Predmeta se ne dotikamo, ga prestavljamo ali celo razstavljamo, v bližini mesta najdbe ne kurimo ognja ali uporabljamo zažigalnih sredstev. Nato pa o najdbi in čim več podatkih o mestu najdbe obvestimo center za obveščanje na številko 112.
