Jasno z Andrejem Velkavrhom: (Ne)predvidljivost

Postajamo varna družba. No, predvidljiva družba. Vse okoli nas postaja vse bolj predvidljivo, vsaj prizadevamo si za to, da bi bilo predvidljivo. Da bi lažje načrtovali naše življenje, od dela do zabave. Za potovanje imamo navigacijske naprave, ki jo marsikdo vklopi že, če gre v sosednje mesto, pa je sama Slovenija velika za eno velemesto! Skoraj ne znamo več stopiti iz hiše, ne da bi točno vedeli kam. Podobno je pri zdravniku. Včasih so ljudje umirali, pa niso vedeli za kaj. »Čreva so se mu zmešala« in podobno. Danes skoraj do potankosti vemo, kaj nam je. Saj ne rečem, so skrivnosti, a daleč od tega, kar je bilo še pred stotimi leti. Podobno je z vremenom. Kaj bi brez vremenske napovedi!? Kako pa naj gremo v hribe, če ne vemo, kakšno vreme nas čaka?! Kaj pa, če nas bo zmočil dež? Grozno. Sami se omejujemo s to predvidljivostjo. Po drugi strani pa iščemo nekaj adrenalinskega, nepričakovanega, novega. In kar je novo, je dostikrat tudi neznano. V bistvu smo vsi po malem del tega kolesja. Tudi jaz kot meteorolog z vsako vremensko napovedjo pripomorem k temu, da je vreme predvidljivejše in da bo manj verjetno, da nas zmoči dež, ali pa da bi zaradi prešibkega vetra ne mogli jadrati na vodi, na primer. Ali sem zato po tej plati nekako ujetnik lastnega poklica, dela? Morda, a kadar nisem v službi, ne posvečam toliko pozornosti vremenu oziroma vremenski napovedi.