Balassijev inštitut svoje mesto poleg bolj prepoznavnih nemškega Goethejevega ter francoskega in italijanskega inštituta še išče. Dom je vsekakor našel na obetavni lokaciji, vendar ima prostore v nekdanji trgovini in poslovnih prostorih znanega proizvajalca oblačil, zaradi česar načrtujejo preureditev vhodnega razstavnega prostora na bolj interaktiven način, da bo inštitut za obiskovalce zanimiv že z ulice. Trenutno k njegovemu obisku pred vrati vabi velik plakat za enega evropskih najbolj znanih poletnih festivalov Sziget. Ali tak festival sploh potrebuje promocijo kulturnega inštituta? »Da, ker se je izkazalo, da gredo mladi Slovenci zadnje čase raje na novosadski Exit, ker je bližje in ker ni jezikovne bariere,« pravi direktorica inštituta Bíborka Molnár - Gábor.
Inštitut je nastal zaradi primanjkljaja v številu in lokacijah madžarskih kulturnih institucij po svetu, Slovenija je bila med zadnjimi sosednjimi državami, v katerih Madžarska še ni odprla kulturnega centra.
Razlogov za tako institucijo je več kot dovolj. »Drug o drugem Slovenci in Madžari v resnici ne vemo prav veliko,« pravi vodja inštituta. V prvih šestih mesecih so zato želeli na inštitut opozoriti čim bolj različno ciljno občinstvo. V ta namen so pripravili štiri cikle kulturnih dogodkov: tečaj osnovne madžarščine pod imenom Okusimo Madžarsko, cikel literarnih večerov, ki ga vodi literarna prevajalka Marjanca Mihelič, otroški kotiček in filmski klub s sodobnimi madžarskimi filmi. Drugi cilj prvih šestih mesecev je bil vzpostavitev dobrih partnerskih odnosov s slovenskimi institucijami, o čemer priča aktualna fotografska razstava v prostorih inštituta, ki je del meseca fotografije v organizaciji Photona.
Novi instituciji v Ljubljani ni lahko
Molnár-Gáborjeva v Ljubljani živi že od leta 2010 in zelo dobro ve, da novi kulturni organizaciji pri nas ni enostavno opozoriti nase, saj tukaj deluje bogata kulturna scena z veliko dobrimi programi. »Morda celo premnogimi programi glede na velikost oziroma razpoložljivo občinstvo,« meni. »Predstavljala sem si, da bo otroški program velik uspeh, ker je družinsko življenje v Sloveniji tako pomembno, a ugotavljam, da smo imeli zelo malo obiska. Verjetno zato, ker vsi, ki so starejši od pet let, že imajo prostočasne aktivnosti. Za literarne večere pa sem si mislila, da bodo bolj prazni, a so bili nabito polni, tudi po 80 ljudi je prišlo, na primer ko smo imeli literarni večer o Lászlu Krasznahorkaiju ter večer v spomin prevajalcu Jožetu Hradilu.«
Tečaj osnovne madžarščine je za zdaj na voljo le odraslim. »Tečaja se udeležujejo večinoma ljudje, ki imajo družinske korenine na Madžarskem, a se madžarščine nikoli niso naučili, pa bi se je radi kot odrasli. Druga skupina pa so taki, ki imajo lepe spomine na Madžarsko s potovanj.« Zaradi sprememb, ki jih je prinesel bolonjski sistem, se madžarščine na ljubljanski univerzi ni več mogoče zares dobro naučiti v okviru študija, zato želijo na inštitutu v prihodnje ponuditi tudi tečaje za različne stopnje zahtevnosti.
Ljubljanska publika se je ponovno izkazala za ljubiteljico klasične glasbe. Obiskovalce je pritegnil predvsem spominski večer za Bélo Bartóka, zato bo inštitut jeseni organiziral še enega v sodelovanju z glasbeno akademijo. Prizorišče so napolnili tudi z jazz koncerti, tuji jezik pri glasbi pač ni ovira.
Slovenci bi migali
Program se deloma prilagaja okolju, v katerem inštitut deluje. Vsako leto v madžarski prestolnici pripravijo obširnejši izbor sodobnih umetnikov z vseh področij, ki so najbolj uspešni in odmevni v tujini, direktorji institucij pa imajo tudi proste roke, če želijo promovirati koga zunaj »kurikuluma«. Na izbor avtorjev, ki jih promovirajo v Sloveniji, vplivajo sodelovanja s festivali, kot so Liffe, jazz festival Ljubljana, Ex Ponto in Vilenica: »Na tak način skušamo najti neki okvir za predstavljanje sodobnih madžarskih umetnikov.« Izpostavlja predvsem mednarodno uveljavljeno sodobno madžarsko plesno umetnost, sodobni madžarski etno jazz (na katerega vplivajo folk, romska in judovska glasba) in tudi komercialen jazz. Močno imajo tudi vizualno umetnost, še zlasti že tradicionalno izstopa fotografija, ki je dala nekaj najboljših fotografov vseh časov, nič pa njeni predstavniki ne popuščajo niti danes.
Slovensko občinstvo je dejansko bolj zainteresirano za sodobno kot klasično umetnost, še posebno na področju vizualnih in glasbenih umetnosti, pravi direktorica. Je pa zanimivo, da se Slovenci bolj kot za umetnost in kulturo zanimajo za najrazličnejše športnorekreacijske aktivnosti, zdravo gastronomijo, ekskurzije, terme. Zato razmišljajo, kako inštitut usposobiti tudi za podajanje turističnih informacij.
