Uradno po odloku o izvajanju mestnih linijskih prevozov potnikov globa za neplačilo vožnje z mestnimi avtobusi znaša 40 evrov. Če jo kršitelj poravna v osmih dneh, se mu polovico oprosti, toda to še zdaleč ne pomeni, da jo odnese olajšan za samo 20 evrov, nas je opozoril bralec. Kazni nikakor ne nasprotuje, ker se je res želel nekaj postaj peljati brezplačno in je pač imel to nesrečo, da ga je ujel kontrolor, toda prekrškovni postopek ga je zelo presenetil.
Ko je polovico polne kazni že poravnal in pozabil na storjeni prekršek, je po treh mesecih domov dobil opomin pred izvršbo. Poleg globe bi moral namreč oškodovanemu podjetju vrniti tudi »protipravno pridobljeno premoženjsko korist« v višini 1,2 evra, kolikor stane vožnja z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa, in sodno takso v višini 40 evrov.
»Več plačaš za takso kot za globo,« je bil presenečen bralec, ko so mu na finančnem uradu pojasnili, zakaj so dobili predlog za prisilno izterjavo 41,2 evra. In sodeč po hitrem odzivu gospe na finančnem uradu ni edini, ki je na odločbi o prekršku spregledal informacijo, da je treba na poseben račun nakazati še sodno takso in strošek vožnje.
Za vodenje postopka
Zakaj ob tako nizki kazni zaračunavajo tako visoko sodno takso? Pravzaprav zato, ker kontrolorji Ljubljanskega potniškega prometa nimajo pristojnosti za pisanje glob. Oni podatke o kršitelju, do katerih jim od septembra pomagajo tudi varnostniki, zgolj posredujejo mestnemu inšpektoratu. Šele inšpektorji nato izdajo odločbo o prekršku in kršitelju naložijo plačilo kazni, ob njej pa še plačilo sodne takse za začeti postopek.
»V primerih obravnave prekrškarjev, za katere od oškodovanca prejmemo predlog za uvedbo prekrškovnega postopka, je treba voditi ugotovitveni postopek. Ker gre dodatno tudi za odvzem pridobljene premoženjske koristi v višini neplačane voznine, zakon predpisuje izdajo odločbe o prekršku,« odgovarjajo v mestnem inšpektoratu, ki ima zakonsko podlago, da v tovrstnih primerih zaračuna sodno takso. Ta znaša »deset odstotkov izrečene globe oziroma najmanj 40 evrov«.
»Še policija tega ne zaračunava,« je bil presenečen naš bralec, a razlika med kontrolorji in policisti je bistvena. Redarji in policisti so pooblaščene uradne osebe in lahko plačilne naloge kršiteljem vročijo že na kraju prekrška, kar pomeni, da inšpektorjem ni treba začeti postopka.
Po opominu izvršba
Če kršitelj površno prebere odločbo o prekršku in poleg kazni ne plača še dodatnih 41,2 evra, inšpektorat na finančni urad pošlje predlog za izvršbo. Toda to ne pomeni, da se izvršba začne, ampak finančniki naslednji dan po prejemu predloga kršitelju posredujejo opomin pred izvršbo. »Namen predhodnega opominjanja je, da se dolžnika pozove k plačilu še pred izdajo sklepa o davčni izvršbi, z izdajo katerega dolžniku nastanejo stroški,« so nam pojasnili v glavnem finančnem uradu, medtem ko omenjene terjatve izterjuje Finančni urad Murska Sobota.
Izvršba se praviloma začne takoj po osmih dneh po prejemu opomina, če v tem času kršitelj ne poravna dolgov. Stroški se kršitelju potem povečajo še za 25 evrov v primeru davčne izvršbe na denarna sredstva in za 75 evrov v primeru davčne izvršbe na premičnine. V obeh primerih svoj delež terjajo še banke za izvršitev sklepa o izvršbi.
V mestnem inšpektoratu ne vodijo evidence o številu izvršb po posameznih prekrških, tako da nam niso mogli odgovoriti, kako pogosto se postopek res konča z izvršbo. V finančnem uradu pa so lani davčne izvršbe začeli pri 70,4 odstotka vloženih zadev.