Sredi maja smo objavili članek o Carol Korba iz Sirije, njenem možu Hanyju Suleimanu in njunem sinu, ki se jima je rodil 11. novembra lani v Sloveniji. Mlada mama je bila takrat obupana, ker jim je grozila vrnitev na Hrvaško, od koder je prišla v Slovenijo, pa tudi zaradi razmer, v katerih bivajo v azilnem domu Vič. Dva meseca po tem še vedno živijo v negotovosti. Carol Korba je še naprej obupana, prestrašena in omenja misli o samomoru, kar je razvidno iz mnenja njenega psihiatra, kakor tudi iz več pogovorov, ki smo jih opravili z njo.
Carol Korba in Hany Suleiman sta v Sloveniji prošnjo za mednarodno zaščito vložila 22. avgusta lani, za otroka pa takoj po tem, ko se je rodil. Slovenija bi lahko prevzela pristojnost za odločanje o njihovi prošnji. Tega ni storila, ampak je na Hrvaško naslovila zahtevo po vrnitvi družine. To utemeljujejo z argumentom, da je v primeru, ko ima prosilec veljavni vizum po 12. členu dublinske uredbe, za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna članica Evropske unije, ki je vizum izdala, torej Hrvaška. Carol Korba in Hany Suleiman sta na Hrvaško res prišla z vizumom, medtem ko to ne velja za njunega sina, kajti rodil se je v Sloveniji.
Sodna pot pred humanitarno
Notranje ministrstvo pojasnjuje, da je Hrvaška v dogovoru s Slovenijo prevzela pristojnost za obravnavo azilne prošnje te družine in zagotovila, da bodo imeli na Hrvaškem ustrezno nastanitev ter zdravstveno oskrbo. Toda zastopnik družine Matevž Krivic trdi, da Hrvaška ni pokazala nobene želje po tem, da bi družino sprejela. »Na zahtevo Slovenije več mesecev ni odgovorila, a je primorana upoštevati določbo dublinske uredbe, ki določa, da molk v takšnih primerih ne pomeni zanikanja, ampak pritrditev.« Družina se je pritožila na upravno sodišče, ki je sklep ministrstva o vrnitvi na Hrvaško odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Toda ministrstvo se je 20. junija pritožilo na vrhovno sodišče.
Tako je Slovenija (za zdaj) izbrala sodno pot, čeprav bi lahko humanitarno. Krivic je zato varuha človekovih pravic zaprosil, naj notranje ministrstvo pozove, da pred odločitvijo sodišč gordijski vozel preseka tako, da po 17. členu dublinske uredbe prevzame odgovornost za obravnavanje prošnje za azil te družine. Po njegovem mnenju gre za specifičen primer, kajti družina že dlje časa živi v veliki negotovosti, poleg tega se je otrok (ki je sicer brez državljanstva) rodil v Sloveniji, predvsem pa ima Carol Korba hude zdravstvene težave, kar je razvidno tudi iz mnenja psihiatra, ki jo je večkrat pregledal.
V zdravniškem mnenju, ki ga je ob pritožbi predložil Krivic, je med drugim zapisal, da bi bilo smiselno čim hitreje urediti status Carol Korba in da »ponovna selitev v drugo državo ta čas ne bi ugodno vplivala na pacientkino psihično stanje in bi utegnila privesti do ponovnih samomorilnih razmišljanj ali dejanj«. Huda duševna stiska je razvidna tudi iz njenih izjav, ki smo jih v Dnevniku povzeli pred dvema mesecema.
Psihiater je dodal, da bi dodaten stres, povezan z njenim statusom, lahko negativno vplival na potek depresije. Ker zdravstveno stanje mame vpliva na otroka, je Krivic prepričan, da družine ne bi smeli vrniti na Hrvaško že zaradi delovanja po načelu sledenja največji otrokovi koristi po konvenciji o otrokovih pravicah. Obenem se sprašuje, ali je Slovenija vsaj v tako izjemnem primeru sposobna določbe dublinske uredbe in azilnega prava uporabiti tako, da bi iz humanitarnih razlogov prevzela pristojnost za odločanje o tej prošnji za azil.
Carol Korba se je srečala z Boštjanom Šeficem
V petek so se družina Carol Korba, še dva prosilca za azil (eden od njiju ima resne zdravstvene težave), ki jima prav tako po dublinski uredbi grozi vrnitev na Hrvaško, in en prosilec, ki se je temu pred kratkim izognil, sestali z državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem in Natašo Potočnik z notranjega ministrstva. Ob pomoči samoorganiziranih prostovoljcev so jima predstavili svoj položaj.
»Na sestanek smo prišli, da bi vlado seznanili s tem, kaj se dogaja na terenu. Predlagali smo, da za azilne prošnje tistih, ki so k nam prišli v času balkanske poti, in v drugih izrednih primerih, kot je družina Korba-Suleiman, pristojnost prevzame Slovenija. To bi bila najlažja rešitev za obe strani, kajti ti ljudje so izjeme v sistemu, v tem času pa so se tudi že temeljito integrirali v slovensko družbo,« je povedal prostovoljec Miha Blažič - N'Toko, sicer pobudnik sestanka, in dodal, da konkretnega odgovora niso dobili. Šefic se namreč ni želel opredeljevati glede posameznih primerov. Takšnih ljudi, ki na Hrvaškem niso zaprosili za azil, a jih po dublinski uredbi Slovenija tja vseeno želi vrniti, ker so bili tam evidentirani, naj bi bilo skoraj dvajset.
