Predsedniku republike Borutu Pahorju je, kot kaže, uspelo zbližati stališča pretežnega dela koalicije in opozicije o dveh kandidatih za ustavna sodnika. Uradno bo njuni imeni razglasil jutri, že včeraj pa so po njegovih pogovorih s poslanskimi skupinami naši sogovorniki iz poslanskih vrst omenjali vrhovnega sodnika Marka Šorlija, profesorja Univerze na Primorskem Roka Svetliča ter odvetnico in predavateljico v Celju Špelco Mežnar. Nekateri so pozorni tudi na mariborskega profesorja Bojana Škofa.
Ne želijo si »ustavne krize«
Po naših informacijah je bilo za izbiro kandidatov, ki naj bi izpraznjeni mesti zasedla jeseni, ključno dogovarjanje med Pahorjem, predsednikom vlade in stranke SMC Mirom Cerarjem ter prvakom opozicijske SDS Janezom Janšo. Trojica naj bi se menda sporazumela, da naj bi koalicija stopila naproti desnici, ki daje prednost Šorliju ali Svetliču, v zameno pa naj desnica ne bi nasprotovala izbiri koalicije. To naj bi bila Špelca Mežnar. Za izvolitev ustavnih sodnikov je potrebna absolutna večina glasov, torej šestinštiridesetih poslancev. To bi koalicija – če bi se ji uspelo dogovoriti med seboj – lahko dosegla. A v tradiciji volitev ustavnih sodnikov je, da se skuša državni zbor poenotiti o imenih. Ustava in ustavno sodišče sta največji vrednoti republike in klasično preglasovanje ter politično prerivanje pri imenovanju ustavnih sodnikov ni »higienično«. Res pa je, da v praksi to načelo marsikdaj ni bilo upoštevano. Včeraj smo slišali tudi mnenje, da si Slovenija ne more privoščiti »ustavne krize«. Vsi naši sogovorniki iz političnih vrst so prepričani, da bo jutrišnji končni Pahorjev izbor odražal načelo en levi, en desni sodnik. Politična enotnost je v interesu predsednika Pahorja, ki ves čas išče narodno spravo in ki bo na volitvah prihodnje leto iskal podporo volilcev celotnega političnega spektra, pravijo poznavalci dogajanja.
Stranke konkretno skrivnostne
O konkretnih imenih včeraj stranke niso hotele uradno govoriti. V SMC so bili skrivnostni in so omenjali zgolj »mlajšo kandidatko« (Špelca Mežnar je mlajša od edine druge ženske kandidatke, sodnice Darinke Dekleva Marguč). Dejali so nam še, da kot poslanska skupina o imenih niso razpravljali. Jože Tanko iz SDS je rekel, da izbiro prepuščajo predsedniku republike. Po Tankovem mnenju ni smiselno, da bi SDS javno govoril o posameznih imenih, saj bo jeseni sledil izbor štirih dodatnih kandidatov za ustavne sodnike (ker se prihodnje leto izteče mandat še štirim sodnikom). Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je potrdil, da bo treba v imenu enotnosti »sprejeti tudi kakšno ime, ki nam ni najbolj po godu«. Stranka NSi je v pogovoru s Pahorjem izpostavila Šorlija in Škofa, DeSUS pa »več primernih kandidatov«, o katerih so se pogovorili tudi z drugimi poslanskimi skupinami. Stranki upokojencev sicer po naših informacijah nihče od kandidatov ni posebno všeč. Od usklajenega vzorca odstopa poslanska skupina Združene levice, za katero ni primeren noben od prijavljenih kandidatov. Prav tako se ne strinjajo s »paketnim imenovanjem ustavnih sodnikov«, saj lahko to po njihovem prepričanju privede do političnega kupčkanja.
Urad predsednika republike je sporočil še, da bo kandidate, ki tokrat ne bodo izbrani, upošteval v svojem jesenskem izboru. Na sedanji razpis se je prijavilo devet kandidatov, torej naj bi jih za jesenski krog ostalo še sedem. Za jesensko kandidiranje bo moral Pahor od njih pridobiti nova soglasja, saj bo šlo formalno za nov postopek.
