Motokros in srednjeveška Mantova nista nujno tako nepovezana. Nasprotno, starodavno mesto, ki ni tako daleč od naših krajev, da se ne izplača vzeti poti pod noge in obiskati dirko mojstrov motokrosa, med katerimi trenutno prevladuje Tim Gajser, je eno od prizorišč dirk za svetovno prvenstvo. Dober razlog, da si človek od blizu ogleda, kaj pomeni biti v vrhu takega športa. In si pogledati, kako Tim skrbi, da se ta šport tudi pri nas prebuja po nekaj letih spanca, ki so ga prekinili občasni uspehi nekaterih drugih dirkačev, recimo Klemna Gerčarja, ki je leta 2013 postal svetovni prvak v razredu MX3. In s Timom lani v MX2 ni bilo šale, letos v MXGP pa sploh ne, kar na svoji koži izkušajo njegovi tekmeci na vsaki dirki.
Le malokdo je verjel, da mu lahko uspe kaj podobnega že v njegovi krstni sezoni v vrhu motokrosističnega dogajanja. Zato ni nič čudnega, da je možno na dirkah po Evropi in tudi na drugih celinah videti vedno več slovenskih zastav in vedno več transparentov, posvečenih Timu Gajserju. Povsem samoumevno je, da je ta šport v profesionalni različici odlično organiziran, tovarniške ekipe z ogromnimi šotori in tovornjaki poskrbijo, da je tudi kulisa, pred katero se odvijajo dirke, ustrezna. Kajti to je tudi eno redkih dirkaških prvenstev, kjer si gledalci lahko od blizu, tako rekoč na dosegu roke ogledajo, kako delajo mehaniki, dirkači, kako dihajo ekipe vsak dirkaški konec tedna.
Veliko slovenskih navijačev
Na drugi strani kulise so prepolne tribune, kjer ne manjka slovenskih zastav. Četica navdušencev iz Litije se je prebila tudi do ograde. Matic Kobalej je povedal, da gredo z družbo na nekaj dirk na leto, letos bo to njihova druga: »Odlične dirke so, posebej zdaj, ko Tim zmaguje in vozi vrhunsko. To je zdaj dvakratni užitek, ker veš, za koga navijaš, ker si bolj vključen v celotno dogajanje, in lahko uživamo skupaj z njim. Malce se za zabavo ukvarjamo z motokrosom, vsekakor pa je ta šport potreboval enega Tima Gajserja. Tukaj je to velik posel, profesionalno organiziran, in biti Slovenec je zdaj nekaj posebnega. Za Timovimi uspehi je veliko dela in tudi nekaj sreče, bil je na pravem mestu v pravem trenutku, res pa je, da mu v Sloveniji na poti do tega uspeha niso veliko pomagali. Najbolj pa nas veseli, ker za Tima navija tudi veliko Italijanov, vzdušje na tribunah je res fantastično. Vsi smo lahko ponosni na Tima.«
Da je Tim nekaj posebnega, meni tudi lastnik njegove ekipe Giacomo Gariboldi. Z njim je imel že v času dirkanja v razredu MX2 velike načrte, zdaj se ti uresničujejo tudi v MXGP: »Tim in oče sta odličen par, delata usklajeno, zavzeto, zelo profesionalno. Pri tem ostajata realna, verjameta vase in v ekipo, kot verjamemo mi v njiju. Ni ga lepšega, kot če vidiš, da se ves trud ekipe vrača s takimi uspehi,« pravi Giacomo Gariboldi. Istočasno pa vse skupaj, celoten cirkus, ki predstavlja vrh motokrosa na svetu, ohranja svoj normalen, človeški obraz. Kje drugje bi lahko na primer videli, da trenutno vodilni v skupnem seštevku komaj stopi z motocikla in že podpisuje avtograme ali se fotografira? Kje bi videli, da sproščeno sedi pred bivalnikom v kampu z družino in z očetom razglablja o strategiji za naslednjo dirko, medtem ko se mimo sprehaja gruča navijačev? To je približno tako, kot če bi pred takim bivalnikom sedela Nico Rosberg ali Marc Marquez, navijači pa bi ju lahko videli v živo. Motokros je drugačen šport, drugačno dirkanje, drugačen in predvsem prijaznejši navijačem.
Prišel tudi poškodovani Gerčar
Med gledalci smo v Mantovi našli še enega zanimivega člana karavane, Klemna Gerčarja. Nekdanji prvak v razredu MX3 še vedno okreva po operaciji ramenskih vezi in za zdaj še ne more dirkati. »Okrevanje poteka dobro, vem le, da ne smem prehitevati stvari. Trajalo bo nekaj časa, upam, da bom letos lahko nastopil na kakšni dirki. Drugače je lepo spremljati dirko, čeprav zame malce težje, ker bi raje sedel na motociklu. Toda ko vidiš, da je ob stezi veliko slovenskih navijačev, je to lahko samo dobro za naš šport. Tim je seveda tudi premaknil ogromno stvari in motokros postaja vedno bolj prepoznaven širšemu krogu gledalcev,« je pojasnil poškodovani Klemen Gerčar.
Dirka v motokrosu je nekaj, kar ni priporočljivo zamuditi. Nikakor ne, ker je danes lepo biti Slovenec v tem športu. Niste nekje tam zadaj, nepomembni, na račun družine Gajser je naša deželica postala še kako prepoznavna. Vsaj nekje. Hvala Tim, hvala Bogo, hvala Honda in ekipa Gariboldi. In hvala vsem neštetim slovenskim navijačem, ki znajo narediti vzdušje še bolj peklensko in še bolj uživaško. In če se bo v kratkem Gajserju, Irtu ali Gerčarju pridružil še kateri drugi naš junak, toliko bolje.
