Vodja strateškega pozicioniranja, vodja zagotavljanja kakovosti v Podravju, samostojni inženir tehnologije, razvojnik v tehničnem razvoju. To so prosta delovna mesta po Sloveniji za inženirje strojništva, ki jih je na svoji spletni strani včeraj objavila novomeška fakulteta za industrijski inženiring (Fini). Fakulteta vsak dan sproti objavlja nova prosta delovna mesta za kader, kakršnega izobražuje in po katerem je veliko povpraševanje. Zato je dekanki fakultete Veri Smodej toliko manj razumljivo dejstvo, da država ne razpiše koncesije za redni študij tovrstnih programov. Tako lahko študentje na Fini še vedno študirajo zgolj izredno.
Programe so oblikovali z gospodarstvom za gospodarstvo
Fakulteto sta ustanovila novomeška občina in Šolski center Novo mesto pred sedmimi leti na pobudo gospodarstva jugovzhodne regije, saj se je takrat pojavil velik manko zlasti na področju inženirskega kadra. »Fakulteta je tako nastala skupaj z gospodarstvom za gospodarstvo,« pravi dr. Tomaž Savšek, pomočnik predsednika uprave novomeške družbe TPV, ki je od samega začetka sodelovala pri pripravi študijskih programov. Ker so med predavatelji na fakulteti ljudje iz prakse, študijske programe tudi lažje prilagajajo potrebam gospodarstva, dodaja Smodejeva.
Programi fakultete, na kateri v tem šolskem letu študira 189 študentov (od tega se jih je lani na novo vpisalo 100), vsebujejo široka znanja s področja strojništva, ki se prepletajo, od farmacevtskega in kemijskega področja do procesne in avtomobilske industrije, opisuje Smodejeva. Sedež fakultete, ki ji je letos uspelo pridobiti tudi akreditacijo magistrskega in doktorskega programa, je v Šolskem centru Novo mesto, ki tako postaja prvi šolski center v Sloveniji z izobraževanjem od poklicne šole do doktorskega programa.
Sodelovanje med fakulteto in gospodarskimi družbami je dalo že mnoge konkretne rezultate. Med drugim so študentje Fini letos od Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine prejeli tudi dve nagradi za inovacije. Pri eni od njih je Danilo Marinč v okviru svoje diplomske naloge našel inovativno rešitev za avtomatizacijo transporta polizdelkov, ki jo po Savškovih besedah s pridom uporabljajo v TPV.
V iztekajočem se študijskem letu je na Fini vpisanih 187 študentov iz vse Slovenije, od tega se jih je lani na novo vpisalo sto. Gre predvsem za študente, ki jih z željo po nadgradnji njihovega znanja v izobraževalni proces vključujejo podjetja. »Način študija smo prilagodili tako, da posamezniki niso preveč odsotni z delovnega mesta. Tako imamo poleg klasične oblike izrednega študija tudi študij na daljavo. Pristop je izrazito individualen. Zato tudi želimo, da fakulteta ostane majhna,« dodaja Smodejeva.
Kot ob tem poudarja Savšek, se v slovenskem izobraževalnem sistemu še vedno prepogosto dogaja, da mladi, ko končajo izobraževanje, nimajo niti enega dneva prakse.
Nove panoge terjajo nove poklice
V okviru Fini so letos ustanovili tudi Center za izobraževanje in razvoj industrijskega kadra. Kot poudarja njegov predstojnik Ivan Kralj, direktor uspešnega šentjernejskega podjetja Arex, proizvajalca zaščitne opreme za vojaške potrebe, se z razvojem novih panog pojavljajo potrebe po zelo specifičnih poklicih, tudi na Dolenjskem.
»Gre za področja, kot so CNC-operaterji, ki so danes inženirji, pa področje letalske industrije, ki je v velikem razvoju. Navsezadnje imamo v bližini vojaško letališče Cerklje, ki počasi postaja tudi civilno. Nerad sicer govorim o obrambni industriji, ampak tudi ta je našla svoje mesto na Dolenjskem, pa v Sloveniji s tega področja ni izobraževanja. Zato si želimo nadgraditi obstoječe programe tudi v teh smereh.«
