Dogajanja v IRSD zagotovo ovirajo normalno delovanje tega organa, saj sem moral dne 16. junija 2016 glavno inšpektorico za delo Natašo Trček pisno opozoriti na nedopustno ravnanje, ko je v vlogi delodajalca dne 24. maja 2016 ob 9. uri zavrnila prisotnost odvetnika Sindikata državnih organov Slovenije, ki je na zaprosilo več članov Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) v IRSD ter na stroške sindikata prišel na sestanek z glavno inšpektorico za delo, da bi tako zagotovili optimalno pravno varnost sindikalnih predstavnikov SDOS v IRSD. Sodelovanje našega odvetnika je glavna inšpektorica za delo odločno zavrnila, češ da gre za interne zadeve IRSD, čeprav bi kot glavna inšpektorica Inšpektorata RS za delo in univerzitetna diplomirana pravnica morala prepoznati pravico do odvetnika, ki je našim članom ni smela odreči, čeprav se je morda zaradi tega počutila ogroženo. Odvetnik, zdravnik in duhovnik so tri kategorije zaupnikov, ki so zavezani molčečnosti, zato je sklicevanje glavne inšpektorice na pogodbo o delovanju SDOS v IRSD in obravnavo domnevno internih zadev povsem neutemeljeno.
Bojim se, da glavna inšpektorica za delo ni ustrezno razumela vlog: sindikata, sindikalnega odvetnika, procesov socialnega dialoga, kadrovskega načrtovanja ter organizacije dela, ki so, glede na njene poglede, v velikem razkoraku z veljavnimi pravnimi standardi in postopki, ki so imperativ dogovarjanja in vodenja pogajalskih procesov med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in Vlado Republike Slovenije.
V zadnjih dveh letih v SDOS zaznavamo veliko rast raznoraznih pritiskov in zelo grobih oblik šikaniranja, celo spolnih zlorab javnih uslužbencev in tudi zlorab plačnega sistema, ki jih zelo odločno prijavljamo pristojnim državnim regulatorjem ter o tem pisno obveščamo tako vlado kot ministrstvo za javno upravo. Inšpekcijski nadzori, delovni spori in kazenski postopki zoper delodajalce so dolgotrajni in neučinkoviti, saj mine tudi več let, preden postanejo pravnomočni, zato naši člani še naprej ostajajo nezaščiteni in prepuščeni nemilosti delodajalcev, saj učinkovitih ukrepov ali pa vsaj začasnih odredb sodišč ti javni uslužbenci preprosto ne dočakajo. Zaradi psihosomatskih obolenj vse več naših članov konča pri internistih in psihiatrih, ki njihovo »delazmožnost« omogočajo z rednimi odmerki pomirjeval in pogostimi bolniškimi. Poznam primer javne uslužbenke, univerzitetne diplomirane pravnice, ki je zaradi neznosnega šikaniranja odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ne da bi prej pomislila, da bo ostala brez nadomestila za brezposelnost. Gospa srednjih let je tako ostala na cesti, sicer toži delodajalca, a je medtem postala nesposobna za delo.
V Sindikatu državnih organov Slovenije si ne bomo dovolili zniževanja ravni pravne zaščite javnih uslužbencev, ki jih zastopamo, zato bomo uporabili prav vsa pravna sredstva in druge legalne možnosti, da zaščitimo integriteto in delovnopravne interese inšpektorjev za delo ter drugih uslužbencev IRSD, saj je prav od njih neposredno odvisno varovanje temeljnih delavskih pravic in ustreznih delovnih pogojev delavcev realnega sektorja in javnih uslužbencev.
Zelo me skrbi podatek, ki ga ni mogoče zanemariti, ko govorimo o pohabljenih odnosih v Inšpektoratu RS za delo, saj gre za organ v sestavi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), kjer glede na število zaposlenih pravno zastopamo nesorazmerno veliko število javnih uslužbencev, ki so zoper MDDSZ sprožili delovne spore pred delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Za najbolj grob primer zlorabe in šikaniranja javne uslužbenke pa štejem večletno šikaniranje javne uslužbenke – uradnice iz ustanove, ki je tudi posredno v pristojnosti MDDSZ. Uradnica je sprva padla v nemilost, ker so vodilni na nedovoljen način ugotovili, da jih je prijavila komisiji za preprečevanje korupcije, ko pa se je zaradi šikaniranja obrnila po pomoč na SDOS, je postala krivka za vsa anonimna pisanja, ki so jih na sindikat in pristojne inštitucije pošiljali tisti, ki nimajo poguma, da bi se podpisali.
Minilo je leto in osem mesecev, odkar sem nadzorni svet te ustanove pisno zaprosil, da naj oškodovani in šikanirani uslužbenki prisluhne ter od uprave zahteva, da zadeve uredi, a žal niso storili nič, da bi olajšali trpljenje naše članice in ji pomagali povrniti že hudo načeto zdravje ter zagotovili človeka vredne delovne pogoje.
Frančišek Verkpredsednik Sindikata državnih organov Slovenije
