Res je, upravno sodišče je ugotovilo, da so bili nekateri postopki nezakoniti in da je center za socialno delo Velenje z namestitvijo dečkov v rejniško družino posegel v pravico do družinskega življenja babice. Vendar je to isto sodišče sočasno odločilo, da je za otroka bolje, da ostaneta v rejniški družini. Zato ni ugodilo zahtevku babice, da se dečka do pravnomočnosti odločitve vrneta k starim staršem, ampak je zapisalo, da bodo o tem tekli posebni postopki. Tako je. Posebni postopki, ki morajo razjasniti, kaj je bolje za otroka, in ne, kaj je bolje za babico in dedka in vse tiste, ki so bili ob grozljivi tragediji prizadeti. Ravno to so strokovne službe presojale, preden so se odločile, da dečka namestijo pri rejnikih.
Pri tem so, kot zdaj ugotavlja upravno sodišče, storile tudi postopkovne napake, kot je recimo ta, da so otroka k rejnikom odpeljali kar iz vrtca. Ampak poglejmo drugače. Bi bilo za otroka bolje, če bi ponju prišli k babici in dedku, kjer bi se cufali zanju? Glede na prizadetost starih staršev, ki so v nekem trenutku prekinili stike s centrom za socialno delo in odklanjali vsakršno pomoč pri oskrbi dečkov, bi se najbrž zgodilo prav to. In travma za otroka bi bila še hujša. Težko je namreč pričakovati, da bi babica v korist otrok zmogla dečkoma mirno pojasniti, da jima bo tam, kamor gresta, lepo in da ju bosta z dedkom obiskovala, ko pa je zaradi dokazovanja na sodišču odklonila stike z vnukoma, ker sta z odvetnikom presodila, da so enourni stiki z njima pri rejnikih premalo. Prav tako je težko razumeti, zakaj k rejnikom nista nesla njunih najljubših medvedkov in drugih igrač. Ali zakaj nista dovolila stikov drugih sorodnikov. Je bilo to bolje za otroka ali zanju?
Stvari torej niso črne ali bele. O vseh stvareh lahko samo ugibamo in špekuliramo. Verjamem pa, da socialna služba otrok ni odpeljala k rejnikom samo zato, ker bi želela komur koli škodovati, kot se to predstavlja v javnosti. Dokler zadeve torej ne bodo do konca razčiščene, je vsakršna debata v javnosti odveč. Koroška dečka zdaj pri rejnikih potrebujeta predvsem mir in ustrezno oskrbo, ki bo čim bolj omilila njuno travmo, ne pa vsakodnevnega pojavljanja v medijih. Še najmanj pa je pri tem pomembno, ali bo ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak odletela kot ministrica ali ne. Usoda dveh nedolžnih otroških duš, ki sta izgubila mamo in navsezadnje tudi očeta, ne bi smela biti glavna politična tema v državi. A je na žalost postala prav to. Tudi zaradi mencanja predsednika vlade Mira Cerarja, ki se je očitno ustrašil pritiska ulice in se ne zna odločiti, ali bi svojo ministrico in strokovne službe podprl ali ne. Opozicijska SDS pa prav vse spretno izkoristi.
