Evropska komisija je danes predstavila sveženj ukrepov za krepitev enotnega evropskega digitalnega trga. Pričakovali smo odpravo geografskih omejitev pri e-trgovini med državami članicami EU in predvsem posodobitve pravil za ponudnike digitalnih avdiovizualnih vsebin, kot je Netflix. Te uporabnikom med potovanjem znotraj EU zaradi avtorskih pravic onemogočajo dostop do vsebin, do katerih lahko sicer dostopajo doma. Hkrati lahko iste geografske omejitve onemogočajo dostop do nekaterih vsebin, ki so dostopne v drugih državah EU.
Netflix z 20 odstotki evropske produkcije
Geografsko blokiranje in diskriminacijo je lani kritiziral tudi podpredsednik evropske komisije in vodja projekta enotnega evropskega digitalnega trga Andrus Ansip, a je današnji predlog ponudil precej skope rešitve. Na področju spletnih avdio- in videovsebin so ukrepi v prvi vrsti namenjene zaščiti mladoletnikov pred neprimernimi vsebinami in spodbujanju evropske produkcije filmskih in televizijskih vsebin. To pomeni, da bodo podjetja, kot sta Netflix in Amazon, v svoj katalog vsebin znotraj EU morala vključiti vsaj dvajset odstotkov vsebin evropske produkcije. Države članice pa bodo od ponudnikov, ki delujejo na njihovem ozemlju, hkrati smele zahtevati, da finančno podpirajo domačo produkcijo vsebin. Netflix je že pred objavo ukrepov izrazil nezadovoljstvo zaradi uvajanja kvot in prispevkov v nacionalne filmske sklade, češ da bi raje ustvarjal lastne evropske vsebine. Ameriško podjetje je maja tudi zares objavilo prvo televizijsko serijo v francoščini Marseille. Ključno vprašanje o odpravljanju blokade dostopa do geografsko omejenih videovsebin znotraj EU medtem ni bilo rešeno in je prestavljeno na poznejši datum.
Spletni trgovci še vedno ne bodo dostavljali po vsej Evropi
Glavni ukrepi s področja preprečevanja geografske diskriminacije tako zadevajo področje spletne trgovine. Spletni trgovci obiskovalcev ne bodo več smeli preusmerjati na spletne strani s ponudbo, omejeno zgolj za njihovo geografsko lokacijo. S tem si komisija obeta preprečiti diskriminacijske prakse, ko kupec iz ene države nima dostopa do cen ali nakupa izdelka, ki je na voljo kupcu iz druge države EU. Ukrep medtem od spletnih trgovcev ne zahteva, da dostavljajo v vse države EU. To pomeni, da izdelki, ki jih evropske podružnice spletnih trgovin, kot je Amazon, doslej niso dostavljale v Slovenijo, tudi po novi direktivi ne bodo dostavljeni v slovenske nabiralnike. Trgovina bi kršila direktivo le, če kupcu iz neke države EU ne bi omogočila nakupa, tudi če bi ta poskrbel za prevzem. Naj bo to prek najetega poštnega predala v tujini ali na kak drug način.
Daljši televizijski oglasi
Zgoraj navedeni ukrepi so sicer koristni, a se zdi, da so današnji predlogi v veliki meri zaobšli najpomembnejše interese Evropejcev. Na to kaže tudi sprostitev omejitve trajanja oglasov na televizijskih postajah. Komisija trdi, da nove tehnologije uporabnikom, ki ne marajo oglasov, omogočajo gledanje vsebin na spletu brez oglasov. Posledično naj ne bi bilo več potrebe po omejevanju trajanja televizijskih oglasov na največ 12 minut na uro. Čeprav splošna omejitev na 20 odstotkov oddajnega časa med 7. in 23. uro ostaja, se utegne zgoditi, da bodo oglasni bloki med filmi in bolj gledanimi oddajami postali precej daljši. Televizije bodo namreč lahko v skladu s predlogom dnevne kvote skoncentrirale v poljubne termine. Omogočena pa jim bo tudi večja prožnost pri uporabi promocijskega prikazovanja izdelkov in sponzorstva. Vendar pod pogojem, da bodo gledalci o tem obveščeni.
