Teroristični napadi v srcu Evrope, ki so bili čezmejno načrtovani, so zelo jasno pokazali, da ukrepanje samo na nacionalni ravni ne pelje do pravih rešitev. Zaradi mednarodnega terorizma, konfliktov, ki so v našem neposrednem sosedstvu porušili stabilnost in povzročili toliko gorja, in zaradi begunskih ter migrantskih tokov, ki prihajajo v Evropo, nobena država članica ne more sama obvladati teh izzivov. Kakšne pa naj bi bile evropske rešitve?
Kljub nekaterim nasprotnim stališčem posameznih držav članic je begunska oziroma migrantska kriza pokazala potrebo po vzpostavitvi evropske mejne in obalne straže s širokimi pristojnostmi. Varovanje zunanjih meja Evropske unije in s tem celotne Unije ne more ostati še naprej odgovornost zgolj nacionalnih, z notranjimi problemi preobremenjenih oblasti.
Samo skupaj, kot Evropska unija, lahko vzpostavimo dolgoročno učinkovite in verodostojne ukrepe, namesto da iščemo zgolj dnevne kratkoročne rešitve s posameznimi državami v sosedstvu. Gledati je treba širše, za dolgoročne rešitve begunske oziroma migrantske krize pa se je treba aktivno soočiti z njenimi vzroki pri izvoru problema in doseči usklajeno delovanje mednarodne skupnosti. V Evropski uniji je nujno potrebna reforma dublinskega sistema in dosežen dogovor med državi članicami glede razdelitve prosilcev za azil. Novi dogovor lahko dosežemo le v neposrednem dialogu z državami članicami. Pri tem pa je treba upoštevati tudi kriterije, kot so sposobnost integracije, velikost države, število prebivalcev, gospodarski dosežki in število že sprejetih prosilcev za azil.
V globaliziranem svetu, v katerem je Evropa pomemben deležnik in to želi tudi ostati, se bomo morali še dolgo ukvarjati z vprašanji migracij. Klimatske spremembe, lakota in pomanjkanje vode, tekmovanje za resurse in številni spori v naši soseščini zahtevajo skupne evropske rešitve.
Številne krize v naši neposredni soseščini kažejo na to, da mora imeti Evropska unija v zunanji politiki enotna stališča in mora poskrbeti za lastno varnost – znotraj Unije in navzven. Procese demokratizacije v državah v vzhodnem in južnem sosedstvu je treba bolj odločno podpirati. Dolgoročno bi morali stremeti k tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju z našimi sosedi ali celo k vzpostavitvi skupnega gospodarskega prostora. Zaradi terorističnih groženj, s katerimi se soočamo, je potrebna tudi ambiciozna evropska varnostna strategija, ki bi vsebovala vizijo o vlogi Evrope v svetu. Poglobiti je treba sodelovanje nacionalnih obrambnih sil s ciljem, da lahko skupaj tudi vojaško ukrepamo, če bi bilo treba. V boju proti terorizmu je okrepljena izmenjava informacij med obveščevalnimi službami brezpogojno potrebna, kot tudi tesnejše sodelovanje policije in pravosodnih oblasti.
Državljani z vso pravico pričakujejo, da bo Evropska unija te naloge opravila hitro in bolj fleksibilno. Da bi to dosegli, moramo najprej pospešiti in poenostaviti proces odločanja v Evropski uniji ter ga narediti bolj učinkovitega tudi na področju zunanje in varnostne politike. Večji poudarek je treba dati procesu oblikovanja skupnih stališč in učinkovitemu izvrševanju že sprejetih odločitev. Le tako bo Unija kot celota lahko bolj učinkovita in ji ne bo treba vedno posegati po »koaliciji voljnih«. Evropska unija bi v večji meri morala imeti tudi možnost širitve lastnih virov, da bi lahko hitreje in prožnejše reagirala, ko gre za preprečevanje bodočih kriz ali za njihovo skupno obvladovanje. Dolgoročno se Evropska unija ne sme omejiti zgolj na to, da samo reagira na krize. Namesto tega mora zahtevati, da sooblikuje globalni razvoj in v svoji neposredni soseščini prevzame vodilno vlogo.
Pogoj za to je enotnost Evropske unije. Njena delitev na vzhod in zahod, na sever in na jug, čemur smo trenutno priča, predstavlja nevarnost za vse nas. Zato je izjemnega pomena, da Velika Britanija ostane v Evropski uniji. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da Evropsko unijo povezujejo temeljne vrednote, kot so človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, solidarnost, pravni red in mir. Zaradi tega se ne splača vlagati energije v tisto, kar nas deli, temveč si moramo vsi prizadevati, da »s skupno usodo povezana Evropa« spet postane bolj sposobna za učinkovito delovanje in hitro ukrepanje. Ne dvomimo, da Evropa to zna in zmore.
