Na ustavnem sodišču je padla določba zakona o davku na dediščine in darila, po kateri se pri podedovanih ali v dar prejetih nepremičninah kot osnova za davek na dediščine in darila šteje 80 odstotkov posplošene vrednosti teh nepremičnin. Ustavni sodniki menijo, da je omenjena določba v nasprotju z ustavo. To pomeni, da posamezniku v primeru, ko nepremičnino prejme v dar, finančna uprava ne more odmeriti davka na podlagi posplošene tržne vrednosti.
Ali to pomeni, da se podedovanih nepremičnin v vmesnem času zaradi pravne praznine ne bo obdavčilo? Nikakor. Ker so se na finančni upravi z odločbo ustavnega sodišča šele seznanili, bodo natančne odgovore o določitvi davčne osnove lahko dali šele po podrobni proučitvi odločbe. Vendar že zdaj pojasnjujejo, da je ustavno sodišče podobno odločilo že ob razveljavitvi tretjega odstavka 8. člena zakona o davku na promet nepremičnin. Iz odgovora Fursa sledi, da bodo podedovane nepremičnine zdaj obdavčili na podlagi tržnih vrednosti, torej so kakršne koli špekulacije zaman.
In če nepremičnine ne damo oceniti?
In kaj se zgodi v primeru, če podedovane nepremičnine ne želite dati oceniti, zdaj ko je zakonski člen razveljavljen? Davčna svetovalka Božena Macarol pojasnjuje, da je davčni organ pri odmeri davka na dediščine in darila dolžan slediti načelu materialne resnice. »Tako lahko v postopku odmere od dediča ali obdarjenca zahteva različna dokazila, kot so na primer sklep o dedovanju, darilna pogodba, cenitveno poročilo... itd. Davčni organ nato ob upoštevanju vseh okoliščin davčno osnovo določi na podlagi vrednosti, ki je najustreznejša. Če davčni organ dvomi, da je v darilni pogodbi izkazana vrednost darila pravilna, oziroma če dvomi o vrednosti podedovanega premoženja ali pa mu zavezanec sploh ni zagotovil verodostojnih podatkov o vrednosti podedovanega premoženja, ima pravico to vrednost ugotoviti tudi s cenitvijo,« poudarja Macarolova.
Davčni svetovalci posameznikom zato svetujejo, naj si raje sami zagotovijo cenitveno poročilo, ki naj ga izdela strokovnjak, torej ocenjevalec vrednosti oziroma sodni izvedenec. V nasprotnem primeru lahko davčni organ sam ugotovi davčno osnovo za odmero davka na dediščine in darila. »Davčni organ je pri ugotavljanju davčne osnove dolžan upoštevati zakon in strokovne standarde ocenjevanja vrednosti. Ni pa dolžan poskrbeti za davčnega zavezanca na takšen način, da bo ta plačal čim manj davka,« dodaja davčna svetovalka.
Na Fursu bodo spremljali cene na spletnih straneh
Z odločbo ustavnega sodišča bo nekoliko oteženo ugotavljanje oziroma določanje vrednosti nepremičnin, meni davčni svetovalec Ivan Simič in dodaja, da je bila dosedanja (zdaj razveljavljena) določba zakona o davku na dediščine in darila dobra in zelo uporabna, prav tako vrednotenje nepremičnin. »Uporaba 80-odstotne vrednosti nepremičnine za davčne namene je bila za davčne zavezance ugodna. Če pa zavezanec zdaj ne bo hotel oceniti nepremičnine, bo finančna uprava uporabila podatke o cenah, ki so objavljene na spletnih straneh nepremičninskih agencij. Tam pa so cene velikokrat višje od tržnih cen, saj prodajalci na spletnih straneh praviloma postavijo višjo ceno, da jo potem lahko v pogajanjih znižajo na tržno,« pravi Simič. Po njegovem mnenju bodo davčni zavezanci sami zahtevali čimprejšnjo spremembo oziroma novo določbo. Tudi Simič svetuje, naj zavezanci sami dajo oceniti nepremičnino.
Navala darilnih pogodb ni pričakovati
Čeprav prvi dedni red (če torej dedujejo otroci po svojih starših) ni obdavčen, pa nas je zanimalo, ali je mogoče pričakovati, da se bo v vmesnem času, torej do sprejetja nove zakonske regulative, povečalo število darilnih pogodb. Davčna svetovalka Božena Macarol pravi, da ne. »Morda bi lahko takšno pravno praznino izkoristile predvsem babice in dedki pri prenosu svojega premoženja na vnuke. Ti so namreč kot obdarjenci iz drugega dednega reda zavezanci za davek na dediščine in darila. Vendar morajo biti vsi darovalci, ki podarjajo nepremičnine in drugo premoženje obdarjencem, s katerimi niso v prvem dednem redu, zelo previdni. Ob podaritvi nepremičnine namreč postanejo tudi zavezanci za davek na kapitalske dobičke,« opozarja Macarolova.
Pri podaritvah premoženja namreč ni le davka na dediščine in darila, ki so ga dolžni napovedati in plačati obdarjenci, pač pa morajo v posameznih primerih darovalci plačati tudi davek na kapitalske dobičke. Podaritev nepremičnine je davčno gledano prodaja, zato je z vidika kapitalskih dobičkov povsem enako obdavčena. »Odlog plačila tega davka pa je mogoč le v okviru prvega dednega reda,« še pravi Božena Macarol.
