Konzorcij Telekoma Slovenije in norveškega Q-Free je korak bližje pridobitvi posla desetletja na slovenskem avtocestnem omrežju. Vodstvo Darsa je neizbrane ponudnike sistema elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku obvestilo, da ni ugodilo njihovim revizijskim zahtevkom. Aprila so jih vložili Kapsch TrafficCom in konzorcija Autostrade-Cetis ter Sky Toll-Iskratel.
Našteti neizbrani ponudniki so v zahtevkih nanizali vrsto argumentov, zakaj naj bi bil Darsov izbor napačen. Darsu so med drugim očitali pomanjkljivo delo komisije, ki po njihovem mnenju ni pregledala in preverila vseh vsebinskih zahtev razpisa. Izbrana rešitev naj ne bi izpolnjevala vseh razpisnih zahtev glede funkcionalnosti in učinkovitosti v določenih situacijah, v postopku izbire izvajalca pa naj bi bila poleg tega kršena zakonodaja in načelo transparentnosti.
V revizijskem zahtevku je bila tudi izpostavljena okoliščina, da se je dokumentacija zmagovalnega slovensko-norveškega konzorcija občutno odebelila, ovojnica poštne pošiljke pa naj bi se v času hranjenja na Darsu spremenila. Izvedenca Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij sta ocenila, da odstopanje v merah dokumentacije v registratorjih dokazuje, da ne gre za isto dokumentacijo, saj se je skupna debelina vsebine fasciklov od lanskega 17. decembra do 17. marca povečala za več kot tri centimetre.
Videoposnetek pripravljeni pokazati samo DKOM
Dars je te očitke zavrnil kot neutemeljene. Debelitev ponudbe je med drugim pojasnil z argumentom, da so zaščitili poslovne skrivnosti ponudnikov in zato posamične dele ponudbe prekrili s samolepilnimi papirji. Na Darsu še trdijo, da imajo videoposnetek, ki naj bi dokazoval, da ovojnica ni bila spremenjena in da so ti očitki zlonamerno zavajajoči in izmišljeni. Zanimivo je, da Dars tega posnetka ni pripravljen razkriti pritožnikom, temveč – kot je zapisal v sklepu – izključno in samo državni revizijski komisiji (DKOM).
Eden izmed pritožnikov je v svojem zahtevku med drugim očital negospodarne razpisne zahteve glede dobave električne energije in napajanja obcestne opreme. Zato naj bi naročnik neracionalno trošil javna sredstva ter s tem kršil načelo gospodarnosti. Dars je zavrnil vse te očitke in ocenil, da se pritožnik nima pravice sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter nastopati v vlogi zagovornika javnega interesa. Po mnenju Darsa lahko takšno varstvo uveljavljajo zgolj ministrstvo za finance, računsko sodišče, komisija za preprečevanje korupcije in agencija za varstvo konkurence.
Ker je Dars revizijske zahtevke zavrnil kot neutemeljene, imajo pritožniki po prejetju zavrnilnega sklepa tri dni časa za izjasnitev. Končno odločitev pa bo morala (ponovno) sprejeti državna revizijska komisija.
